Tiskane izdaje
Haha, seveda ne tudi Laškega - le komu pri nas so pa že vzeli, kar je kdaj kupil ali si kar sam vzel?
Tako bomo gospodinjski varčevalci in obiskovalci bifejev in gostiln naslednja dva, tri mesece opazovali natakarice in dostavljavce pijač, kako bodo v hladilnike zlagali pivo. Pravilno ali nepravilno?
Povzemimo. Agencija za varstvo konkurence je po temeljitem tuhtanju, proučevanju upoštevnih trgov in konkurenčnih okoliščin takole razsodila o skladnosti koncentracije podjetij Heineken in Pivovarne Laško: koncentracija ne bo bistveno vplivala na stanje konkurence na trgu piva v Sloveniji in je zato v skladu s pravili konkurence. Pa vendar obstaja en problem: drugi prodajalci piva in pivci piva. Ljubitelji piva se v gostilnah najpogosteje ne odločajo za točeno pivo, ampak za pivo v steklenicah. Predvsem tujim proizvajalcem piva pa steklenic ne izplača voziti v gostilne, kjer imata Laško in Union svoje hladilne omare. Distributerji drugega piva se celo pritožujejo, da nimajo dostopa do hladilnih omar.
Zato je agencija odločila, da lahko imajo gostinci v hladilnih omarah Pivovarne Laško in Pivovarne Union tudi druga piva in sicer po natančno določenem redu. Prodajalci drugega piva v steklenicah imajo pravico do natanko ene police v hladili omari, vendar ne do najvišje. Mora pa biti v omari vsaj 20 odstotkov drugega piva, preostalo je lahko iz Laškega ali Ljubljane.
Niti najmanjšega dvoma ni, da je agencija v opisanem primeru povsem zakonito, pravilno, še več, izjemoma precizno izpolnila svojo nalogo varovanja konkurenčnosti. Njeno dosledno delo in natančnost potrjuje tudi dobra stotnija primerov, ki jih obravnavala v minulem desetletju.
Ampak zastonj vse skupaj, le koga za nos vlečejo, kdo se norčuje iz gospodinjskih varčevalcev?
Značilnost majhnega gospodarstva, kakršno je tudi slovensko, je, da v večini panog nastopa majhno število konkurentov, torej obstaja veliko oligopolov in monopolov. V našem primeru sta imela oligopol Laško in Union že takrat, ko Laško z blagoslovom te iste agencije, takrat imenovane še urad, še niti ni kupilo Uniona. A tudi na splošno so - zaradi številnih oligopolov ter majhnosti in nerazvitosti slovenskega trga - v mnogih panogah ovire za vstop na trg visoke. Ustrezno, temu prilagojeno varstvo konkurence, mora zato še posebej skrbno zagotavljati prosto konkurenco v vseh panogah, v katerih je to mogoče. Toda pri tem se mora regulator zavedati, da je velikost nekaterih panog, kot poudarjata Kump in Bešter (2003), »manjša od optimalne, saj majhen obseg domačega povpraševanja predstavlja oviro za doseganje kritičnega obsega domače proizvodnje, ki je potreben za doseganje najnižjih stroškov proizvodnje.«
Če za konec prevedemo. Dostop tujega piva do hladilnih omar Laškega in Uniona je še en strel, še ena luknja v že tako - zaradi tajkunizacije, zadolženosti, razvrednotenja in pohlepa bankirjev - puščajoč sod domačega piva. Domače ostaja, pa čeprav ga bo že od jutri v steklenice z zelenimi in rdečimi nalepkami natakal nizozemski lastnik.
A bojimo se, da se Nizozemcem - tudi zaradi takšnih odločitev varuha konkurence - čez čas v Sloveniji sploh ne bo več izplačalo prodajati piva, nam pa se ga več ne bo ljubilo izbirati iz hladilnika, v katerem bo toliko različnih steklenic, da se utrujeni varčevalec, z drugimi besedami komitent slovenskih bank v tuji lasti, ne bo mogel brez ovir predajati domovinsko zavednim čustvom.
Dotlej pa ga le še srkajmo in izpod vek nadzorujmo brhke natakarice in mične točaje, če steklenice po komandi varuha konkurence pravilno zlagajo na police.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
