Tiskane izdaje
Težava je v tem, da članice EU še vedno uporabljajo bolj ali manj tajne davčne sisteme, obenem pa so zakoni tako luknjasti, da podjetjem in posameznikom denarja ni težko skriti. Medtem ko evropska komisija Evropejce prepričuje, da bo z znotrajevropsko izmenjavo podatkov o bančnih računih tega prej ali slej konec, se utajevalci davkov že vrsto let poslužujejo bolj prefinjenih načinov prikrivanja premoženja: podjetja v poštnih nabiralnikih, skladi, holdingi, fundacije ... Anonimnost za bogate posameznike bo še naprej zagotovljena.
Po omenjenem poročilu je 60 odstotkov vseh tujih depozitov v švicarskih bankah v lasti fizičnih oseb, ki poslujejo na Britanskih Deviških otokih, v Jerseyju in Panami, kjer je najlaže ustanoviti podjetje brez znanih lastnikov. Londonski Guardian je že pred časom razkril, da je bančna skupina HSBC svojim strankam svetovala, kako naj se izogibajo evropskim pravilom o izmenjavi in razkrivanju bančnih podatkov.
Seveda, v številnih primerih gre za nezakonito pranje denarja, mafijski denar in gotovino diktatorjev ... A ne le to, vsaj v manjšem delu gre tudi za denar, ki je pridobljen s podkupljivostjo. In tudi to ni vse. Ne gre samo za izogibanje evropskim davkom, temveč v primeru posameznikov na pomembnih političnih ali uradniških funkcijah tudi za zakrivanje obstoja denarja samega.
Po Evropi države članice sprejemajo ukrepe za preprečevanje davčnega izmikanja. Vlade se obenem zavzemajo za zaupnost podatkov o multinacionalkah in o tem, kje plačujejo davke.
Eurodad − Evropska mreža za dolg in razvoj ugotavlja, da članice EU krpajo svojo luknjasto zakonodajo, a obenem v zakonih vrtajo nove luknje. Skratka, Evropa ni preprečila izmikanja davkom. Pranje denarja je še vedno možno, anonimno lastništvo podjetij tudi, EU celo državam v razvoju ne posreduje podatkov o denarju, ki je v Evropi parkiran, pridobljen pa je bil nezakonito ali z utajami v tujini.
Lep primer, kako se zakonodajna telesa EU − tako moramo poimenovati vse, ki pač lahko sprejemajo evropska pravila za članice, ki pa potem za mnoge veljajo z raznimi izjemami in časovnimi odlogi − obnašajo sprenevedavo, je britanski otok Jersey. Tam in na ozemlju EU − čeprav ima Jersey znotraj Velike Britanije poseben status, po katerem je enkrat del EU, drugič spet ni − ima bančne račune tudi precej slovenskih državljanov. Seveda ne gospodinjskih varčevalcev, temveč uradnikov in politikov, ki so tja skrili sumljiv denar. A ker je Jersey tudi premalo znano zatočišče neobdavčenega denarja politikov iz drugih držav in uradnikov iz Bruslja, se Jerseyja nihče ne loti in tudi omenjajo ga ne pogosto.
Odtenkov sprenevedanja o tem, kako bi v EU radi pobrali čim več davkov, je veliko. Za zdaj je tako, da jih bodo bolj dosledno pobirali predvsem navadnim državljanom.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
