Vlada stavi na naslednico

Na kakšni politično-kadrovski aritmetiki zdaj Cerarjevi strategi gradijo svoje napovedi o nekakšnem slovenskem gospodarskem razmahu?

Objavljeno
18. april 2015 12.22
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Slovenija se bo v prihodnji gospodarski petletki prelevila iz navadnega mačka v pravega gospodarskega tigra ali pa vsaj robustnega risa, bi lahko sklepali iz načrtov o obsegu slovenskega bruto domačega proizvoda do leta 2020, ki jih vlada zdaj načrtuje v aktualnem programu stabilnosti.

Za kaj gre? Naš BDP že od začetka krize, torej vsaj šest let stoji na mestu ali nazaduje, vrti se pri številki približno 36 ali pa 37 milijard evrov. A v dokumentu, ki ga moramo do konca meseca poslati v uradniške mline evropske komisije, je zapisana velikopotezna predpostavka, da se bo naš BDP povečal s 36,9 milijarde evrov konec leta 2014 na 45,4 milijarde evrov v letu 2020. Preračunano na državljana to pomeni, da je bil lanski BDP dobrih 18.000 evrov, napoved za čez pet let pa je že 22.500 evrov na prebivalca. Tako načrtovano povečanje BDP je vladnim uradnikom olajšalo tudi napoved, da bomo v letu 2020 končno imeli izravnan proračun, brez zoprnega primanjkljaja, ki nam ga že šest let očitajo v Bruslju.

Res je, z gospodarskimi napovedmi je pogosto kar hud križ. Vsi se spomnimo, kako so vse inštitucije vsekale mimo v napovedih za najbolj krizno leto 2009: IMF, evropska komisija, ECB, Umar in drugi so nam za tisto leto napovedovali skoraj 4-odstotno rast, kruto dejstvo v 2009 pa bil nato skoraj 8-odstotni gospodarski padec. Razlika med napovedjo in slovensko realnostjo je bila v tistem letu kar 12 odstotnih točk, kar je ena najbolj neslavnih napovedovalskih zmot v moderni ekonometriji.

No, zdaj imamo napoved konstantne rasti za pet let naprej. Na čem, na kakšni politično-kadrovski aritmetiki zdaj Cerarjevi strategi gradijo svoje napovedi o nekakšnem slovenskem gospodarskem razmahu? Ali take optimistične napovedi lahko stojijo na podmeni, da bo letni BDP zrasel za osem milijard v petih letih, ker bodo ekonomijo podpirale banke kot hrbtenica gospodarstva? Dvomimo, banke zdaj previdno stojijo ob strani in odmerjajo kredite s skopo roko. Je moč pričakovati gospodarski razvoj, ker se nam obetajo velike naložbe, domače in tuje, bomo gradili ceste, proge, se nam odpira vreča bruseljskega denarja? Naložbe, še posebej tuje, nam niso blizu, bruseljska blagajna nam bo v novi finančni perspektivi mačeha.

Pri taki računski telovadbi, ki smo ji zdaj priča pri makroekonomskih napovedih, postaja očitno, da vlada pri aktualnih načrtih o razmahu slovenskega BDP v prihajajoči petletki stavi predvsem na svoje naslednike. Zdajšnji ekipi se štiriletni mandat izteče na začetku sredi leta 2018, še zlasti močno povečanje nominalnega BDP pa se zdaj načrtuje za leti 2019 in 2020. Ko bo verjetno na oblasti povsem drugačna vladajoča garnitura. In v skladu z novodobnimi slovenskimi politično-volilnimi manirami nam bo tedaj zelo verjetno vladala stranka, ki bo šele nastala čez tri leta...