Tiskane izdaje
»To pa res ni velika težava,« reče Stalin. »Slabe uradnike daj postreliti, kremeljske sobane pa prebarvaj v modro.«
»V modro?« se začudi Putin.
»Vidiš! Vedel sem, da boš v dvomih samo za drugi del.«
Med Vladimirjem Putinom in našim predsednikom Pahorjem zija globina soteske reke Kolorado (Grand Canyon). Kolorado je ena najslavnejših ameriških rek. Poleg tega se ima naš predsednik za demokrata že po svojem genetskem zapisu, tako kot vsi ameriški predsedniki, od Nixona in Busha do Trumpa. Putina pa so, nasprotno, ožigosali kot transsibirskega lopova, nevarnega za ves svet. Zato: Ga povabiti na praznovanje stoletnice Ruske kapelice pod Vršičem ali ne?
Pahor je bil v hudih dvomih. Pa še to: Sprejel naj bi ga na Brdu, a v kremeljsko rdeči ali kremeljsko modri sobani? Najprej se je predsednik posvetoval z Washingtonom, kjer so mu samo namignili, naj se tega zanj preveč sposobnega Rusa na daleč izogne. Potem je zavil še k Grimsu in Janši; pametno sta mu svetovala, da je že prepozno za razne ekshibicije, Putina je pač treba povabiti, pa naj se zgodi, kar se hoče.
Majhna težava je sicer v tem, da sta se Grims in Janša pred kratkim z interpelacijo spravila nad ubogega zunanjega ministra Erjavca in mu med drugim očitala, da se pajdaši z Rusi. Rusom takšne »opazke« nikoli ne uidejo in jih tudi ne pozabijo. Ko je bil Delov nekdanji vrhovni šef Tit Doberšek dopisnik iz Moskve, se mu je v uvodniku Sobotne priloge zapisal akrostih: Boj se Rusov. Rusi so seveda pismeni, morda bolj od Američanov, in kajpak še dobri analitiki.
Ne vem, na katerem zelniku je zrasla zamisel, da Putina 31. julija na Brniku ne bodo sprejeli z državniškimi častmi. Vladimir bo to menda kar tako pogoltnil, kot da je preprost romar, ne pa najvplivnejši človek na svetu. Sveta preproščina in blagor prizadetim na umu. Le kdo neki je Borut Pahor, da bo ruskemu predsedniku ponudil samo sendvič in sadni sok, potem pogledal na uro in namignil, da letalo za Moskvo že čaka. Le kdo ali kaj je ta naša Slovenija?
V Italiji sta Putina »hladnokrvno«sprejela papež in premier Renzi, pri nas bi vse skupaj zvedli na raven komemoracije, čeprav imamo odlične gospodarske odnose, ki močno zasenčijo tiste z ZDA. Očitno pa se pri nas nekateri nikoli ne bodo otresli ideoloških predsodkov.
Pahorjevo nemoško oklevaje in polemika okoli Putinovega obiska, ki jo utegnejo še razplamteti, ko bo za to čas, bosta izrazila vso gnilobo razmer na Šenflorjanskem in nesposobnost tukajšnje politike v racionalno umeščanje v mednarodni prostor. Tito bi za sedanje paglavce lahko bil profesor v krmarjenju med Scilo in Karibdo, orožje in denar so mu ponujali z leve in desne, nemudoma bi ga sprejeli tudi v Evropsko unijo, če bi v javnosti opustil viski in cigare.
Pridružujemo se predlogu Stanke Prodnik Božič, naj Putina na Brdu sprejme kar Klemen Slakonja, ki je o njem posnel duhovit, zares imeniten spot. In potem bi si v kaki gorenjski oštariji namesto Pahorjevega sendviča s sadnim sokom privoščila kaj krepkejšega.
