Tiskane izdaje
»Kar naprej, kar naprej. Malo v levo, prosim. Želim vam lep in uspešen dan,« so besede uslužbenke singapurskega nacionalnega transportnega podjetja, ki na eni najbolj frekventnih postaj podzemne železnice Raffles place vsako jutro pozdravlja na tisoče delavcev, ki hitijo na delo. Podatkov o tem, koliko njene besede dejansko pomagajo, nimam, ampak sam pogled na postajo v jutranjih urah impresionira. Kamor koli pogledate, vidite nepregledno množico, ki se po tekočih stopnicah vali na vse strani. Na površju se potem poti ločijo. Nekdo gre v stolpnico Citi banke, drugi s kozarcem Starbucks kave hiti proti zgradbi SGX, spet tretji ležerno nadaljuje pot proti prostorom Bank of China. Kitajci, Indijci, Malezijci, Angleži, Američani. In kakšnih 50 Slovencev. Ko sem prvič prišel v Singapur leta 2006, tukaj ni bilo veliko ljudi iz Slovenije. Ampak to so bili časi pred recesijo. Zdaj jih je vedno več, kar še enkrat dokazuje, kako težko stanje je v Sloveniji. In kot kaže, bo številka naraščala tudi v bodoče.
Ko človek vsak dan gleda to pisano množico, se neizogibno vpraša: zakaj njim uspeva, nam pa ne? Če samo primerjate stopnjo brezposelnosti, boste videli, da je v Singapurju 1,9-odstotna, v Sloveniji pa 9,4-odstotna. Torej petkrat višja. Številke povedo vse. Ko so se leta 2008 v svetu začeli pojavljati prvi znaki recesije, je singapurska vlada takoj ukrepala, kar je zagotovilo nemoteno delovanje sistema. V določenem trenutku so imeli celo najvišjo gospodarsko rast v svetu (več kot 16-odstotno). Če stopnja brezposelnosti preseže 2 odstotka, se takoj sproži alarm. Res je, da v Singapurju ne morete preživeti brez službe (tukaj sta, denimo, socialna pomoč ali nadomestilo za brezposelnost pojma iz znanstvene fantastike), ampak ravno ta proaktivnost in fleksibilnost vlade je eden glavnih razlogov, zakaj toliko ljudi iz vsega sveta želi priti v Singapur, medtem ko vedno več mladih in izobraženih kadrov zapušča Slovenijo.
S soprogo v dveh letih v Sloveniji nisva prišla niti blizu službe. Ne glede na visoko izobrazbo, znanje tujih jezikov in mednarodne izkušnje. Nič ni pomagalo. Misija nemogoče. Kot bi iskal hotel na Jesenicah. Potem pa pošljeva nekaj elektronskih sporočil singapurskim podjetjem in v dveh dneh sva oba imela službo. Osebno sem celo prejel klic z vprašanjem, če lahko začnem delati jutri? Prav ta počasnost in omahljivost našega sistema je velika ovira v nacionalnem razvoju. Glede na to, da je Slovenija majhna, bi slovenska vlada morala biti zelo prožna in hitra. No ja, pa smo spet pri znanstveni fantastiki.
Še nekje drastično izstopajo. Singapur nikoli ne bi dosegel sedanjega statusa brez neverjetne odprtosti do tujih vlagateljev. Ko v poslovnem središču vidite, kako se stalno gradi nekaj deset poslovnih stolpnic hkrati, veste, da bo v bližnji prihodnosti službo dobilo (že spet) nekaj desettisoč ljudi. Vlagatelji so večinoma iz tujine. Ljudje s službo so aktivni, počutijo se koristni, hodijo v restavracije in nakupujejo, kar posledično razveseli trgovce in gostince. Država ima tudi vesel obraz, saj bo pobrala davke. Ne pada ji na pamet, da bi prodala uspešna državna podjetja, kot so Singtel (telekomunikacije), Singapore Airlines, SMRT (transportno podjetje) ipd. Zakaj bi prodali kokoši, ki nesejo zlata jajca? In tukaj je tisti »hakelc«, ki ga moramo v Sloveniji že enkrat dojeti: zaustaviti moramo prodajo uspešnih državnih podjetij in raje ustvariti zdravo in normalno poslovno okolje za prihod tujih vlagateljev, ki bodo odprli nova podjetja.
Če do tega ne pride, bo povest »Lukec in njegov škorec« postala vedno bolj priljubljena in Slovenija bo izgubila še več uspešnih kadrov, v katerih izobraževanje je vložila milijone, korist od njih pa bo imela tujina.
Kje je tu logika?
***
Ahmed Pašić je družbeni aktivist, ki si je z ustanovitvijo društva in liste Za lepše Jesenice prizadeval za izboljšanje lokalnega in širšega okolja v Sloveniji, a si je bil zaradi težav pri iskanju zaposlitve, tako kot v zadnjem času številni Slovenci, to prisiljen poiskati v tujini. Trenutno živi in dela v Singapurju. Poslej boste lahko na Delo.si prebirali njegov mesečni blog, v katerem bo predvsem primerjal življenje v Sloveniji in enem izmed najbolj vitalnih azijskih tigrov.
