Tiskane izdaje
»Vem, da je ideja utrjevanja karakterja skozi delo neumnost, kajti profitirajo kriminalci. Povsem vseeno, če postanem gangster.«
- James Livingston
Jebeš delo. Lahko bi se začelo tudi tako. Potem pa se moralo tu tudi končati. Takšno besedilo - ki to niti ne bi bilo - bi rada oddala. Samo dve besedi, jebeš delo, brez vsakršne elaboracije. Kajti takoj, ko si pričnem prizadevati, da bi razložila svoj vse hujši odpor do vključevanja v to, kar razumemo pod konceptom dela, že delam. Ko pišem, ko si prizadevam razložiti, čemu vzdigujem sredinec, že vstopam v dinamiko, po kateri v zameno za logično postrojene misli, za vpoglede v družbena dogajanja, za sunke energije, potrebne za odločno ubesedovanje, za napor, imenovan mišljenje, za izkušnje, pridobljene skozi leta branja in pisanja, dobim honorar, ob katerem se, ko po nakazilu na bankomatu preberem besedi 'razpoložljivo stanje', pričnem zgolj grenko smejati bizarnosti situacije. Smejati, kot se smejijo tisti, katerih smeh je zadnje in edino preostalo zatočišče dignitete.
Idejo dela, povzdignjenega na piedestal občečloveške vrednote, vzdržuje malo morje mitov, ali, če smo natančni - laži. Ob vse večjem številu upehanih, izgorelih, depresivnih, anksioznih, potisnjenih v kot zaradi nezmožnosti sledenja normam, ki jih zahteva tako imenovana 'konkurenčnost', ob garanju od jutra do zore, da bi s honorarji zgolj pokrili visoke najemnine, ki skupaj z nižanjem honorarjev še naprej rastejo (medtem ko si Airbnb ponudniki na račun turistov in škodo državljanov manejo roke), ob naraščajoči robotizaciji delovnih procesov, ki proizvajajo nove in nove 'odvečne ljudi' (Ilija Trojanow), ob vsem tem še vedno mislite, da 'delo krepi duha'? Nemara tudi še vedno verjamete, brzčas zato, ker slabo vidite, da 'tisti, ki je bil priden, bo imel za dopust', kot mi je pred počitnicami, ki jih nisem doživela, veselo razložil nek urednik, torej človek, ki je, v nasprotju s tistimi, ki smo prišli za njim, še imel možnost nekaj ustvariti, preden za nas, mlajše, ni ostalo nič?
Jebeš delo, ponavljam. Ponavljam v državi, kjer je vrednota, imenovana delo, povzdignjena tako visoko, da ob srečanju z znanci in prijatelji ne vprašamo 'kako si', kot je to v navadi pri večini drugih narodov, temveč ljudem pristopamo z vprašanjem 'kaj delaš', zaradi česar ni nenavadno, če ob koncih tedna svoje starejše someščane zalotite med nesmiselnim početjem, kot je puljenje trave iz tlakovcev, pred očmi sosedov, kakopak, ker, saj veste 'kdor ne dela, naj ne je'. Jebeš delo, pravim v državi, v kateri se po tej vrhovni vrhovni vrednoti imenuje celo osrednji časnik, ki je med zadnjmi, na katerega se bomo spomnili, kadar pogovor nanese na ideal delovanih okolij, ki ne žalijo dostojanstva in inteligence zaposlenih, in med prvimi ob problemu odpuščanj, torej - odpovedi dela. Jebeš delo, če rek 'kolikor znaš, toliko veljaš', zamenjuje realnost številnih visoko izobraženih na Zavodu za zaposlovanje ali na poti v drugo državo.
Jebeš delo, ponavljam v sistemu, ki nagrajuje tiste, ki se znajo prikomolčiti do vrha, kar ne pomeni drugega, kot sposobnost sprotnega teptanja vsakršne oblike solidarnosti in prilizovanja nadrejenim. Jebeš delo, če so možnosti uspeha (z majhno pomočjo staršev) odprte zgolj tistim, ki so se v možnost uspeha že rodili. Jebeš delo, če na tako imenovanih svobodnih trgih prosperirajo ustvarjalci nesmiselnih aplikacij in gadžetov, ki obračajo milijarde, da bi naposled igrali dobre Samaritance in delež denarja (tisti delež, ki ga niso skrili po davčnih oazah) 'vračali družbi'. Kaj, če družbi, za začetek, ne bi vzeli? Jebeš delo, če pomeni izkoriščanje in krajo idej mladim z zagonom in kreativnostjo, ki se jih, ko se po tridesetem letu izčrpajo, po logiki uporabi & odvrzi preprosto zamenja z novimi dvajset-in-nekaj letniki, pripravljenimi še bolj zagnano delati za drobiž, s katerim si, ko jim bodo podjetja pokazala vrata, ne bodo mogli ustvariti nikakršne stabilne prihodnosti.
Jebeš delo, če krivice in izkoriščanja tistih, ki delajo, omogočajo zakonske ureditve, ki niso drugega, kot legalizacija kriminala. Zaradi česar je naposled, kot sugerira Livingston, bolj moralno kot kapitalist - postati gangster.
