Tiskane izdaje
V Evropi se nam zadnje čase zdi, da se svet, kot smo ga poznali, lomi po vseh znanih in neznanih prelomnicah ter razpada na drobne koščke. A medtem ko velika slika sveta izgublja znane poteze in pomene, se v drobnem merilu soseščin oziroma sosedstev na raznih koncih sveta, tudi pri nas, poraja mnoštvo malih preobrazb na bolje.
Pometanje pred svojim pragom
Da je s spremembami treba začeti v svoji soseščini, govorijo tako ljudski pregovori (»pometaj pred svojim pragom«) kot ponarodeli slogani družbenih gibanj (»misli globalno, deluj lokalno«), pa tudi glasbeniki, kot je Manu Chao. A kaj sploh je vaša soseščina? Kakšna je? Kakšne spremembe potrebuje?
Na prvo vprašanje si boste morali odgovoriti sami. Soseščino zaznamuje predvsem občutek lokalne pripadnosti, povezanost med prebivalci na nekem območju. Pogosto se sicer ta pripadnost veže na neki prepoznaven del mesta oziroma naselja, kot so trg, ulica ali stanovanjska soseska. A gre za subjektivni občutek, ki ga pogosto ni prav lahko opredeliti, poleg tega pa ga je treba še uglasiti z drugimi, ki živijo v vaši bližini.
Prvi korak na poti k boljši soseščini bo zato moral biti namenjen njenemu spoznavanju. Ker nas danes večina več časa preživi na delu kot v soseščini, kjer živimo, imamo s poznavanjem svoje bližnje okolice in sosedov lahko nemalo težav. K temu nikakor ne pripomore niti dejstvo, da se pogosto po vsakdanjih opravkih odpravimo z avtomobilom. Ta nam sicer omogoča hitrejše premagovanje večjih razdalj, a nas obenem oddalji od naše neposredne okolice.
Gremo peš
Da bi spoznali svojo soseščino, bo zato treba na sprehod. Peš. Lahko se odpravimo na naključne sprehode po bližnji okolici in opazujemo. Izogibamo se ustaljenim potem, iščemo doslej neznane prehode in povezave med hišami, ugotavljamo, katere trgovine so se zaprle, odkar smo šli nazadnje mimo, in katere nove so se odprle, katere hiše imajo ob vhodu table podjetij, ki v njih delujejo. Poskusimo lahko navezati pogovore s sosedi, ki jih sicer večkrat srečamo, a jih poznamo le na videz. Še posebej pomembno je, da čim več vsakdanjih nakupov opravimo v lokalnih trgovinah, zlasti manjših, kjer nas prodajalci že poznajo ali pa si nas hitro zapomnejo.
Da pa bi svoje izkušnje s soseščino lahko izmenjali in uglasili z drugimi, je potrebnih veliko pogovorov. Zato je silno priročno orodje za hitrejše spoznavanje soseščine tako imenovani urbani sprehod. Gre za obliko skupinskega sprehoda s pogovorom. Sprehodi so vodeni, največkrat pobudo prevzamejo bolj angažirani sosedi, potekajo pa po vnaprej izbrani poti in običajno trajajo kakšno uro in pol. Potek poti poveže kakšnih pet do osem postaj, na katerih nam bodisi vodja sprehoda bodisi kak zanimiv gost predstavi neko pomembno točko v soseščini, zanimivo zgodbo ali opozori na konkreten problem.
Sprehod po šišenski promenadi v Ljubljani, 2014. Foto: Marko Peterlin.
Urbani sprehodi
Urbani sprehodi so se uveljavili kot preprosto orodje za spoznavanje soseščine in krepitev lokalne pripadnosti v številnih delih sveta. Tudi pri nas.
V Mariboru jih pri svojem delovanju pogosto uporabljajo samoorganizirani četrtni zbori, tam pa delujejo tudi Stopinje mesta, ki skozi urbane sprehode spodbujajo povezovanje med mladimi domačini in popotniki. Na Inštitutu za politike prostora smo prevzeli koordinacijo lokalnih organizatorjev urbanih sprehodov Jane's Walk, ki potekajo po vsem svetu hkrati enkrat na leto, prvi konec tedna v maju.
Pobuda Jane's Walk izhaja iz Toronta, njen namen pa je boljša povezanost soseščine, sosedov in obiskovalcev ter širjenje sporočil Jane Jacobs, od katere so sprehodi prevzeli ime. Ta ameriška publicistka in aktivistka je pred 55 leti v svojem temeljnem delu Umiranje in življenje velikih ameriških mest, ki ga imamo v slovenskem prevodu od 2009, prva sistematično opozorila na pomen pešcev za urejanje mest, na funkcije pločnikov in ulic, ki jih oživljajo pešci, ter na bogastvo in raznovrstnost uličnega življenja.
Jane Jacobs, 1961. Foto: Phil Stanziola, New York World-Telegram & Sun.
Urbani sprehodi ne odpirajo le priložnosti za pripovedovanje zanimivih zgodb in pogovor o težavah, s katerimi se prebivalci soseščine vsak dan soočajo, pač pa so tudi priložnost za oblikovanje pobud, kako soseščino narediti privlačnejšo in prijetnejšo za življenje.
Skozi pogovor in izmenjavo izkušenj pomagajo odkriti, kaj je tisto, kar dela ureditve prijazne, kaj dela ulice, trge ali parke varne za prebivalce in obiskovalce. Obenem pa prek konkretnih pobud in predlogov za nadaljnje akcije omogočajo trajnejše povezovanje sosedov z lokalnimi javnimi ali nevladnimi organizacijami.
***
Marko Peterlin je direktor Inštituta za politike prostora. Od leta 2011 koordinira organizacijo urbanih sprehodov Jane's Walk po Sloveniji.
