Zdravnikova svoboda

Vsi imamo radi svoje zdravnike in jih spoštujemo. Če nismo zadovoljni z zdravstveno storitvijo, krivimo sistem, ne zdravnika.

Objavljeno
07. september 2016 18.58
tre*Stavka zdravnikov
Sabina Senčar
Sabina Senčar

Zdravstveni sistem me spominja na vojsko. Imamo svoje uniforme, hierarhijo, prisego, notranje zakone, moralna načela, ki se po potrebi prilagodijo okoliščinam. Morala je odvisna od časa, prostora. Vojaki in zdravniki v določenem trenutku lahko odločamo o življenju in smrti.

Če ti vojak tuje vojske v vojni potrka na vrata, ne bo on kot oseba kriv za uničenje življenja ali premoženja. Krive bodo okoliščine, vojna, napačna stran ali vojska, kot sistem. Vojaka odlikujejo poslušnost, predanost, zaprisega in obstoječi zakoni. Morala vojne določa pravila družbenih odnosov in ima zelo malo z osebno etiko.

»Jaz sem po naravi dezerter, neprimerna za zdravstveni sistem in za vojsko − sporna je moja neposlušnost.« Foto: Ali Owidha/Reuters

Če ne prideš na vrsto pri zdravniku in te zato boli, če boš imel diagnozo postavljeno prepozno, če ne dela ta ali ona naprava za diagnostiko ali zdravljenje, je za to kriv sistem, premalo denarja za sistem, slaba organiziranost sistema in zakoni, ki opredeljujejo delovanje zdravniške službe. Do zdravnikov čutimo simpatijo, razumemo jih, njihovo slabšo storilnost povzročajo čezmerno delo, izčrpanost, podplačanost. Ni kriv zdravnik, njega imamo radi in ga spoštujemo, kriv je sistem.

Kreativnost je vrlina, ki je visoko cenjena pri zdravniku samem, paradoksno pa je ta lastnost v zdravstvenem sistemu nezaželena.

Da vzgojiš poslušnost in slepo strinjanje s sistemom, je potrebnega veliko izdatnega treninga in šolanja. Za to obstajajo prisege in uniforme pa hierarhija in nuja po podrejanju višjim ciljem.

Od zdravnikov, ki so v svoji osnovi pridni in bistri učenci, se zahteva najdaljše možno šolanje in strogo kaznovanje neposlušnosti. Že z izbiro pogojev za študij medicine se izbira najbolj pridne med najbolj pridnimi. Kajti samo dobri vojaki lahko podpirajo tradicionalne, rigidne sisteme. Samo rigidni, zaprti sistemi razbremenijo in zaščitijo vojaka pred krivdo.

Jaz sem po naravi dezerter, neprimerna za zdravstveni sistem in za vojsko. Ni sporna moja etičnost, iskanje pravilnega, dobrega in dobronamernega. Sporna je moja neposlušnost in nepodrejanje avtoritetam moči.

Dezerter ima v splošnem slabo konotacijo, pomeni tistega, ki zapusti vojsko, sistem ali stranko. Po pravilu sledi kazen, ne glede na etičnost in moralnost vzroka za izstop.

Vojak morda noče z orožjem vstopiti v tuj dom, državo, politik se je morda politično opredeliti za drugačno stališče, zdravnik se morda ne strinja z delovnimi pogoji in moralno držo sistema, v katerem dela.

Sledi kazen, ki pa žal ni omejena le na vojaško sodišče, na politični poligon ali na zdravstveno ustanovo, kjer si deloval. Obsodi te ljudstvo. Osramotil si našo vojsko, prelisičil si volivce, izstopil si iz javnega sistema zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), izstopil si, ker si dobičkar.

V zasebni sferi zdravstva si res dobičkar. Dobiček si razdeliš z državo, ki od tvojega dobička večkratno profitira. ZZZS privarčuje, ker storitve pri zasebniku ne refundira. Od računa pa se večinski delež odvede nazaj državi prek davkov in s tem k ZZZS.

Kaj ima torej zdravnik-dezerter, česar nima noben vojak pod soncem? Svobodo.

***

Sabina Senčar je specialistka ginekologije in porodništva in specialistka družinske medicine. V teh okvirih se ukvarja tudi z lasersko medicino in nutricionizmom.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.

Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.

Na spletu s tem namenom objavljamo tudi zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne, pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

dr. Erik Brecelj, kirurg

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

Sabina Senčar, ginekologinja

Diana Zajec, novinarka

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog