Tiskane izdaje
Možnost za pristanek prvega Slovenca na Luni je približno enaka kot možnost za izvedbo zdravstvene reforme v prihodnjih letih − ničelna. Le redka tema v samostojni Sloveniji je deležna toliko besed in teoretiziranja kot zdravstvena reforma. In na le redkem področju je bilo narejenega tako malo, kot je na področju reforme zdravstva. Nismo tako nesposobni, da za takšno neefektivnost ne bi bilo tehtnega razloga.
Ministrica za zdravje decembra predstavlja program reforme. Veliko ljudi v zdravstvu se ne glede na reforme trudi, da bi se kaj spremenilo. Na Onkološkem inštitutu si v svetu zavoda že več let prizadevamo reorganizirati bolnišnico. Razlogi za številne afere v preteklosti, ki so težke na desetine milijonov evrov, so tudi na OI. Zato je treba nekaj spremeniti. Prejšnje vodstvo je temu precej nasprotovalo. Po menjavi vodstva se je sodelovanje sveta zavoda in vodstva izboljšalo. Žal pa smo naleteli na odpor na ministrstvu za zdravje.
Po razgovoru z ministrico za zdravje, kjer sem bil prijetno presenečen, kako podobne poglede imamo na reševanje problemov, so stvari stekle. A se je spet zataknilo na ministrstvu. Tokrat pri zaposlenih na nižjih položajih. Pri uradnikih, ki jih javnost ne pozna po imenu in ki delajo za krinkami drugih. Verjetno za takšne blokade ministrica pogosto sploh ne ve. O njihovih imenih in delu bi morali govoriti javno. Mogoče jih bo to prisililo, da bodo nehali − zaradi lastne nesposobnosti ali pa zaradi ukazov lobijev − zaustavljati pozitivne spremembe in še zlasti reforme. To je eden od razlogov neuspeha reform.
Enako je z reformo zavarovalništva. Politiki so polni obljub o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Dobički privatnih zavarovalnic so sanjski. Pravzaprav to sploh niso zavarovalnice, saj gre v resnici za zbiralnice denarja, na katerega delitev zavarovalnice potem nimajo vpliva, niti ne morejo kaj dosti kontrolirati kakovosti storitev, ki jih plačujejo, jim pa ostajajo dobički, s katerimi lahko med drugim »sponzorirajo« okolico. V vladni koaliciji je vsaj ena stranka, ki ima odlične odnose z eno od privatnih zavarovalnic. Prav zanimivo bo spremljati, kdaj bo ta koalicijska stranka napadla ministrico za zdravje, če bodo interesi zavarovalnice ogroženi. To je tudi razlog za neizvedbo reform.
Tretji razlog je trenutno zdravniška zbornica. Tudi ta skupaj s privatnimi zavarovalnicami pripravlja program reforme zdravstva. Dejstvo je, da so se privatne zavarovalnice s sodelovanjem z zdravniško zbornico rešile pomembnega nasprotnika, ki bi lahko vplival na njihovo dobičkonosno poslovanje. Zato je to področje reforme že zapečateno. Koalicijska stranka plus zdravniška zbornica sta garancija za kopičenje dobičkov privatnih zavarovalnic še naprej.
Zdravniška zbornica je v preteklosti imela močan vpliv na spremembe v zdravstvu. Vpliv je bil sorazmeren z avtoriteto predsednika zbornice. Prvi predsednik zdravniške zbornice prim. Kurt Kancler, dr. med., častni občan Maribora, odlikovan z redom za zasluge in častnim znakom svobode RS, in njegov naslednik mag. Marko Bitenc, dr. med., sta imela ugled in spoštovanje v javnosti. Zato sta lahko marsikaj v zdravstvu spreminjala in s svojo avtoriteto prisilila politiko, da je ukrepala. Kakšno avtoriteto ima prim. Andrej Možina, dr. med., po npr. aferah v otroški srčni kirurgiji, aferi Zimmermann, kjer je zbornica odpovedala na celi črti? Nikakršno. Politika to hoče. Zdravniška zbornica je zaradi katastrofalnega vodenja postala brezzobo združenje, ki mu je predvsem pomembno, da zaradi visokih članarin ostaja članstvo obvezno. Če minister za zdravje obljubi, da obveznega članstva ne bo ukinil, takoj dobi zaveznika v zdravniški zbornici. V korist koga?!
Reformo zdravstva lahko začnejo le zdravniki. Končala jo bo politika, večinoma zaradi pritiska zdravnikov. Ali pa reforme nikoli ne bo! Zato je za zdravnike in državljane zelo pomembno, kdo bo predsednik zdravniške zbornice. Žal pa je to pomembno tudi za politike, plenilske lobije, privatne zavarovalnice ...
***
Dr. Erik Brecelj je kirurg, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Njegova skrb za bolnike in dolgoletno odzivanje na anomalije v sistemu slovenskega zdravstva sta povzročila, da je postal ena bolj prepoznavnih osebnosti na Slovenskem. Njegovo »oporečništvo« mu je nakopalo kar nekaj nevšečnosti.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
