Zeleni polet: Polet 4.0 − spet v črnem

Podnebne spremembe niso samo globalne, regionalne spremembe so pogosto še bolj drastične.

Objavljeno
22. marec 2017 11.34
Griša Močnik
Griša Močnik

Zakaj bi kdo že četrtič hotel leteti v kabini, manjši od prostora, ki je na voljo v fičku, in na razdaljah, ki zagotavljajo, da si ne moreš pretegniti nog vsaj nekaj ur? Odgovor je prepričanje.

Podnebne spremembe so nevarnost, proti kateri naj bi se borili. Pametnejši svetujejo, da je mogoče čas, da se začnemo resno ukvarjati s prilagajanjem. Lahko bi tudi oboje združili in del napovedanega povišanja obrambnega proračuna porabili za razumevanje, merjenje, napovedovanje in prilagajanje podnebnim spremembam. Poleti, ki jih z Matevžem načrtujemo in tudi izpeljemo, so namenjeni prav razumevanju in merjenju. Merimo koncentracije drugega najpomembnejšega povzročitelja segrevanja ozračja − to je črni ogljik, tisti del saj, ki je obarvan, zato absorbira svetlobo in segreva atmosfero.

Razvili smo inštrumente, s katerimi tehnologijo pripeljemo do roba možnega, potem pa jo vržemo čez rob, kolikor se le da, zato da merimo koncentracije črnega ogljika in njihov vpliv na podnebje. Izzivi merjenja v ultralahkem letalu so tehnološki, nekaj pa je tudi precej banalnih. Inštrument pač mora biti preprost za uporabo, kar pomeni, da meri bolj ali manj sam, saj je pilot v ključnih fazah poleta pač zaposlen s tem, da leti.

Prepričani smo, da moramo meriti naš vpliv na okolje, ga kvantificirati, na podlagi tega pa načrtovati ukrepe za izboljšavo in spet izmeriti učinkovitost teh ukrepov. To lahko počnemo na način, ki je močno nekonvencionalen, hkrati pa z rezultati, ki niso nič šibkejši od tistih, dobljenimi s konvencionalnimi in dražjimi metodami.

Podnebne spremembe pa niso samo globalne, regionalne spremembe so pogosto še bolj drastične. Spremembe v prihodu monsuna v Indiji, kar so znanstveniki povezali z izpusti črnega ogljika, potencialno veliko bolj vplivajo na prebivalstvo kot spremembe, povezane z globalno povišano temperaturo.

Poleti okoli sveta v 2012 in 2016 so pokazali, da z izpusti saj vplivamo na podnebje tudi tam, kjer smo daleč od virov, in da je zgorevanje biomase zelo pomemben vir, ki vpliva na podnebje. Presenečeni smo bili, ko smo opazili, da sta črpanje in predelava nafte vir regionalnega onesnaženja v Arktiki in na obali Mehiškega zaliva v ZDA. Niso pa vsa presenečenja neprijetna. Pokazali smo, da lahko z novimi pristopi merimo na fleksibilnejše načine, da lahko z majhno in prepričano skupino naredimo nekaj, kar počnejo veliki.

Zeleni polet: Drobni gost iz puščave

Tako kot čez Sredozemsko morje vetrovi zanašajo saharski pesek tudi na drugo stran Rdečega morja. Foto: Reuters

S tokratnim poletom bomo raziskali regionalno onesnaženje nad Sredozemskim morjem, obale katerega so gosto poseljene in po katerem pluje veliko ladij. Hkrati bomo merili tudi transport saharskega peska iz severa Afrike na jug Evrope. Saharski pesek tudi šibko absorbira svetlobo, jo pa tudi močno sipa, zato hladi atmosfero, saj sončno svetlobo sipa nazaj v vesolje.

Saharski pesek tudi pomembno prispeva h koncentracijam delcev v zraku. Najverjetneje ni tako škodljiv kot saje, vendar evropski predpisi zahtevajo merjenje vseh delcev. Lahko pa od dni s preseganji koncentracij delcev odštejemo tiste, za katere pokažemo, da so posledica naravnih pojavov. Z meritvami v atmosferi bomo dodali nekaj k znanju o teh pojavih in lahko jih bomo primerjali z meritvami na daleč, kot so recimo satelitske.

Globalno, regionalno in lokalno − to so tri ravni onesnaženja zraka. Vsi izpusti so vedno lokalni, posledice pa ne nujno. Lokalne najbolj občutimo sami, regionalne in globalne pa so lahko pomembnejše. Kako se te ravni dopolnjujejo in kako vplivajo na planet in na nas, je vprašanje, nekaj odgovorov nanj pa bomo poskusili dodati svoje tudi na letošnjem poletu.

Griša Močnik je docent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in direktor razvoja in raziskav v podjetju Aerosol, d. o. o., kjer so razvili tudi prototip merilca črnega ogljika, s katerim leti Matevž Lenarčič.

***

V živo v interaktivni grafiki

Podvig Matevža Lenarčiča in ekipe GLWF boste lahko v živo spremljali tudi na Delo.si, na posebni podstrani. V njej boste poleg sprotne trase leta našli vse ključne informacije o pripravah, poteku, namenu in ciljih projekta, sodelujoči ekipi, pa tudi o njihovih prejšnjih podvigih.

Med pisci blogov bodo poleg Matevža Lenarčiča še Griša MočnikAndrej Velkavrh, Petar Damjanić, Boris MikužPetra Draškovič Pelc in Martin Šolar

Po vzletu Lenarčičevega letala lahko spremljate traso, vsebnosti črnega ogljika na območju Sredozemlja ter prebirate bloge članov ekipe GLWF, sproti pa jo bomo opremljali tudi s posnetki s poti.

Spremljate jih lahko na njihovi spletni strani in na facebook profilu.