Tiskane izdaje
Pogled na letošnji podvig Matevža Lenarčiča in ekipe iz mojega zornega kota? Hm. Za začetek morda heretična misel. Spadam med »nejeverne Tomaže« glede nekaterih stvari, povezanih s trendom podnebnih sprememb. Podnebne sprememebe nedvomno so: občutimo jih, gledamo jih, tudi podatki jih razkrivajo. Toda kaj smo občutili, videli, dokumentirali pred 200 leti? Smo danes priča le enemu od številnih podnebnih, temperaturnih ciklov, kakršnih je mati Zemlja doživela že nič koliko? Ste morda vedeli, da triglavskega ledenika tudi pred 200 leti skoraj ni bilo? Zakaj?
Podnebne spremembe pospešujemo ljudje. Onesnaževanje. S tem pojmom in imisijami sem tako rekoč »gor zrasel«. Moj oče je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih vodilni slovenski strokovnjak za problematiko onesnaženja gozdov in kot mulc sem z njim večkrat prehodil Zasavje, Mežiško dolino in Celjsko kotlino. V bližnjem »mestu rdečega prahu«, na Jesenicah, sem hodil v gimnazijo. Navsezadnje sem iz poškodovanosti gozdov tudi diplomiral. Združil sem prijetno s koristnim, plezal na drevje in jemal vzorce smrekovih iglic za določanje vsebnosti žveplovega dioksida v njih in po gorah nabiral vzorce snega ter iz preprostih pH-analiz ugotavljal, ali je dež kisel ali ne. In veste, do kakšnega spoznanja sem prišel? Do tako imenovanega multiplega stresa na vegetacijo. Prav takrat, konec osemdesetih let, so se pojavile zelene zime, ožigi na zelenih delih rastlin zaradi mraza, suše ali ozona. In spodbudile spoznanje, da se nekaj dogaja ... podnebne spremembe.
Smisel in spoznanje. Vam to zveni znano? Osrednji protagonist Green Light World Flight, pilot Matevž Lenarčič, je konec osemdesetih napisal knjigo s tem naslovom. Prima, priporočam. Ne bodite presenečeni, v njej ni razmišljanj o letenju z ultralahkim letalom okoli sveta, o podnebnih spremembah, kaj šele o meritvah črnega ogljika. Vsak od nas venomer odkriva smisel vsega živega − nas in našega okolja. In ta smisel mora biti povezan s spoznanji. Naša spoznanja o tem, da so podnebne spremembe dejstvo, ki močno vpliva na naravno okolje in življenje ljudi, so pomembna. Sporazum o podnebju, dosežen konec leta 2015 v Parizu, je pomembna prelomnica, saj smo se pravzaprav vsi na Zemlji zavezali k izpolnitvi ciljev za zaustavitev oziroma omilitev vplivov podnebnih sprememb. In od besed je treba preiti k dejanjem.
Organizacija, v kateri delujem, WWF Adria je programski urad Svetovne organizacije za naravo, ki deluje v osmih državah, od Alp prek Dinarskega loka do Jadranskega morja. Imamo odgovorno nalogo varovati čudoviti in neodkriti svet divjih naravno ohranjenih rek, izjemnih gozdov, zavarovanih območij in morja. Delujemo na področju varovanja narave, trajnostnega upravljanja naravnih virov ter podnebnih sprememb in onesnaževanja. Delamo za dobro narave in ljudi.
Resda pokrivamo pomemben del Sredozemlja, a podnebne spremembe so področje, ki ne pozna meja. Na podlagi znanstvenih izsledkov želimo postaviti cilje našega delovanja s poudarkom na komunikacijskih kampanjah in vplivu na spremembo politik glede podnebnih sprememb. In tu je naša stična točka s projektom GLWF. Meritve črnega ogljika in njihova znanstvena interpretacija nam pomagajo pri izvedbi komunikacijskih kampanj in zato smo Projekt GLWF Mediteran 2017 z veseljem podprli.
***
Mag. Martin Šolar je gornik in naravovarstvenik, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in prvi direktor programskega urada WWF Adria, ki je pokrovitelj in podpornik letošnjega zelenega poleta GLWF.
***
Podvig Matevža Lenarčiča in ekipe GLWF lahko sprmeljate na posebni tematski strani na Delo.si. V njej poleg sprotne trase leta najdete vse ključne informacije o pripravah, poteku, namenu in ciljih projekta, sodelujoči ekipi, pa tudi o njihovih prejšnjih podvigih.
Med pisci blogov so poleg Matevža Lenarčiča in Martina Šolarja še Griša Močnik, Andrej Velkavrh, Petar Damjanić, Boris Mikuž in Petra Draškovič Pelc.
