Zgodbe z vzhoda: V čast znanosti

Morda bi bilo za vse narode koristno, da gredo na ulice na pohod za zgodovino.

Objavljeno
25. april 2017 00.13
US-MARCHES-FOR-SCIENCE-TAKE-PLACE-AROUND-THE-COUNTRY
Zorana Baković
Zorana Baković
Ko so se prejšnji konec tedna v mestih več kot 40 držav milijoni ljudi udeležili pohoda za znanost, bi si lahko postavili vprašanje, s katero matematično formulo, kemijsko reakcijo, fizikalno zakonitostjo ali politološko teorijo se je mogoče izogniti vojni na Korejskem polotoku in zagotoviti mir. Že s tem, ko je bil pohod za znanost na svetovni dan Zemlje, je bil delno posvečen podnebnemu segrevanju kot znanstvenemu dejstvu, ki ga negotovost postavlja čedalje močnejši trend poveličevanja nevednosti. Vendar je pomen tega gibanja veliko bolj poglobljen. Kitajce je spomnil na začetek 20. stoletja, ko so reformatorji njihove kulture in borci za moderno republiko nosili transparente z napisi »Mr. De & Mr. Sci«. V slovenščini je treba spremeniti spol v gospa Demokracija in gospa Znanost. Resno se moramo vprašati, ali sta še vedno rešiteljici družbe in civilizacije pa tudi človeštva.

Tudi ko skoraj panično potrebo po zaščiti znanosti omejimo na usodo našega planeta, se moramo vrniti k vprašanju, na katerega znanstvenika se je treba obrniti za recept, s katerim bi preprečili jedrsko vojno na Daljnem vzhodu. Kaj nam pomaga boj proti podnebnim spremembam, če poči atomska bomba in dolgoročno zastrupi vse, od zraka, tal in morja do človeške psihe, političnega ravnotežja in temeljnega razumevanja sobivanja?

Prav Severna Koreja je ena od točk, na kateri se občasno postavi vprašanje, kaj znanost sploh ve. Tudi tu lahko vidimo, da ve veliko, a se nanjo premalo ozirajo. Knjig o tem, kaj je Koreja nekoč bila, skozi kaj vse je šla in kaj hoče Severna, kaj pa Južna Koreja, se ne dotaknejo državniki, ki se igrajo na twitterju ter izkoriščajo privilegij družabnih omrežij: za vse napisano ne prevzamejo odgovornosti.

Ko je ameriški predsednik Donald Trump v intervjuju govoril o svojem pogovoru s kitajskim kolegom Xi Jinpingom, je hotel globokoumno poudariti, da zdaj razume zapletenost problema Severne Koreje. Za njim se namreč skrivajo nekaj tisoč let zgodovine in številne vojne. »Tudi Koreja je bila del Kitajske,« je povedal. S tem je takoj izzval ogorčenje zgodovinarjev. Zaman so poudarjali, da je netočno, žaljivo in nevarno trditi kaj takega, ko gre za suverenost, varnost in prihodnost velikega naroda, ki ga delijo ideološka, vojaška in pravna bodeča žica.

Kitajsko cesarstvo je sicer napadlo Korejo in v nekem obdobju je bila ta v vazalnem odnosu z močno sosedo. Toda nikoli ni bila del Kitajske. Morda bi bilo za vse narode koristno, da gredo na ulice na pohod za zgodovino. Ko bi prenehali manipulirati zgodovino ter jo začeli obravnavati kot resno znanost (kar tudi je), ne bi bilo več nacionalizma, populizma in šovinizma. Obdržala se ne bi niti ena nacionalna agenda, ki temelji na mitu o pravilnosti in položaju žrtve.

Prav zato je treba iti na pohod za znanost, in to za vse discipline enako. Obenem je to tudi pohod za demokracijo. S tem ni mišljena zgolj svoboda mnenja in raziskovanja, ampak tudi odgovornost za spodkopavanje znanstvenih ugotovitev s pomočjo populističnih neumnosti, ki vodijo v vojno. Pa pojdimo, jutri bo morda že prepozno.