Tiskane izdaje
Živimo v najbolj razburljivih časih v zgodovini, kjer je edina konstanta sprememba, stopnja sprememb pa se v skladu z Moorovim zakonom hitro povečuje, so te dni zapisali na spletni strani singularityhub.com ob naštevanju osmih področij, kjer je pričakovati največje spremembe v prihodnjih desetih letih.
Po teh napovedih bomo že leta 2025 lahko za vsega tisoč dolarjev kupili računalnik s procesorjem, ki bo sposoben izračunati 10 tisoč milijard zaporedij na minuto - in bo tako enako učinkovit kot najčudovitejši stroj na tem planetu - človeški možgani. Transformacija že obstoječega interneta stvari (IoT, internet of things; govorimo o pametnih telefonih, tabličnih in drugih računalnikih) v internet vsega (IoE, internet of everything), ki jo sicer že nekaj časa trži trži velikan Cisco, naj bi bo do konca prihajajoče dekade povezala 100 milijard naprav, ljudi, procese in podatke. Tisoč milijard različnih senzorjev po svetu (v satelitih, dronih, nadzornih kamerah, avtonomnih avtomobilih, itd.) bo zbiralo in posredovalo podatke o vsem mogočem, ki jih bomo po novem ne bomo več spremljali na zaslonih mobilnikov, tablic itd, pač pa kar na tehnološko izpopolnjenih očalih.
Tu so med drugim še znane napovedi o kirurških nanorobotih, ki bodo ljudi lahko operirali tudi na daljavo in dejstva o silovitem razvoju umetne inteligence, ki gre navzgor po eksponenčni krivulji itd. Trendi kažejo da se največja tehnološka revolucija dogaja in obeta pri razvoju nanotehnologije, umetne inteligence, kibernetike, robotike, genskega inženiringa, biotehnologije, o selitvi človeštva v kibersvet pa je vedno zanimivo poslušati futurističnega guruja in libertarnega transhumanista Raya Kurzweila, recimo njegova predvidevanja, da bomo v prihodnje lahko svoje umske sposobnosti nesluteno povečali s tem, da bomo svoje možgane brezžično povezali z umetno pametjo v oblaku.
Napovedi so fascinantne in zagotovo jih ne gre jemati z levo roko. Prav lahko da smo zdaj na pragu podobnega kvantnega tehnološkega preskoka kot pred 25 leti, ko smo, ob padcu železne zavese in v tehnološki »kameni dobi«, v času telefaksov in analognih telefonov, prebirali napovedi o vzponu globalizacije v futurističnih Megatrendih 2000 Johna Naisbitta in se, na začetku informatične revolucije, čudili in veselili ob napovedih, da prihaja čas brezžičnih telefonov in naprednih informatičnih tehnologij, ki bodo omogočile elektronsko izmenjavo podatkov, nesluten razvoj računalniških omrežij, prenos slik, tekstov, knjig in bank podatkov na daljavo ...
Te pa zdaj vseeno - ali pa prav zato - stisne pri srcu, ko pomisliš na vse možne družbene posledice in tudi zlorabe napovedanega silovitega tehnološkega napredka, zlasti ko gre za umetno inteligenco in nadzor nad zasebnostjo državljanov. Recimo svarila genialnega uma Stephena Hawkinga, da lahko umetna inteligenca nekoč pokonča človeštvo, ne bi smela ostati preslišana. Zavedanje o tem narašča tudi na drugi strani Atlantika, saj sta sta prejšnji mesec ugledni Human Rights Watch s sedežem v New Yorku in Harvard Law School skupaj opozorila, da bi morali za začetek prepovedati t. i. »ubijalske robote«, torej povsem avtonomna in avtomatizirana orožja (recimo drone), ki so sposobna sama, brez nadzora operaterjev, izbirati tarče in ubijati. Če ni že prepozno.
Ni kaj, z napovedmi, ki jih prinašajo snovalci futuristične spletne strani singularityhub se lahko strinjamo ali ne - zagotovo pa ni moč oporekati njihovi ugotovitvi, da živimo v najbolj razburljivih časih v zgodovini ...
