Tiskane izdaje
V času, ko se v slovenskih občinah pripravljajo na izvedbo sprejetih trajnostnih urbanih strategij, je bilo v bližnjem Gradcu globalno srečanje več kot 1500 predstavnikov mest in strokovnjakov s področja trajnostne prenove mest. Predstavljena jim je bila tudi iniciativa Živo Mesto in projekt Odprta Koroška.
Ljudje dajemo krajem identiteto, tako mentalno kot vizualno. Naša predstava izvira iz naše vzgoje in kulturnih danosti, iz katerih prihajamo. Ljudje smo prav tako tisti, ki te kraje (ne glede na velikost, ali je to ulica, vogal ali celotno naselje) poimenujemo, uporabljamo in jih z vsakim svojim korakom spreminjamo. Diskurz okoli tega, kdo nosi odgovornost za prostor, je odveč. Nosimo jo vsi. Prepogosto se tako prebivalci kot odločevalci (ki jih plačujemo za oskrbo našega doma) izogibamo dejstvu, da je naš skupni življenjski prostor tudi naša skupna odgovornost. Delovati je treba torej sodelujoče, povezano in medsektorsko, s skupnim ciljem pred očmi, in ne lastnimi interesi.
S konferenco Urban Future, ki je pred dvema tednoma gostovala v bližnjem Gradcu, se je skozi predstavljene primere dobrih praks in delavnice spodbujalo ravno to − tesnejše sodelovanje in povezovanje med odločevalci in civilno družbo. Stičišče odločevalcev, strokovnjakov in projektnih delavcev s področja trajnostnega razvoja mest je bil 2. in 3. marca zagotovo mesto Gradec. Dvodnevna mednarodna konferenca je na enem mestu združila več kot 40 dogodkov (motivacijski govori, panelne diskusije, predavanja), ki jih je moderiralo več kot 180 kompetentnih govorcev iz majhnih in velikih mest. Predstavniki mest, strokovnjaki, ki s projekti spodbujajo trajnostno vzdržne prenove mest, in specialisti drugih področij (infrastruktura, urbano načrtovanje, mobilnost, komunala, ekologija in tehnologija, NVO-ji ...) so delili svoje poglede, dobre prakse in že izpeljane projekte v sklopu štirih glavnih tem: mobilnost, življenje in urbano načrtovanje, komunikacija in viri.
»Glavno sporočilo uvodnega nagovora je bilo, da posedovanje znanja in informacij ni nič, če ne ukrepamo z dejanji. Številni ugledni predavatelji, župani, vodje projektov in drugi iz 51 držav sporočajo: izvajajte male projekte, ki lahko izboljšajo življenjsko okolje, vključujte prebivalce, izvajajte pritisk na oblast, eksperimentirajte, sprejmite spremembe, argumentirajte s številkami. Vredno se je boriti za boljše, varnejše, lepše, zdravo in privlačno mestno okolje ...« nam je s konference poročala dr. Kaja Pogačar, članica iniciative Živo mesto.
Za boljši jutri
Najbolj so ostali v spominu govorci izmed odločevalcev, ki so predstavili načine, kako uresničiti spremembe v urbanem prostoru, in vsi so imeli isti, univerzalni recept: s participacijo* civilnih iniciativ in nevladnih organizacij.
Župan mesta Oklahoma in nekdanji novinar Mick Cornett je orisal svojo izkušnjo participacije z meščani svojega mesta in poudaril, da seveda nikakor ne moreš ustreči vsem, bistveno pa je, da se souporabnikov življenjskega prostora ne ustrašiš in predvsem neutrudno delaš skupaj z njimi za boljši jutri. Podžupanja Dunaja Maria Vassilakou, ki je pripomogla k vzpostavitvi najcenejšega mestnega potniškega prometa v EU, je poudarjala nujnost participacije in dialoga ter absolutno nujnost podpore civilnih iniciativ in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi kvalitetnega življenja v mestu. Myke Lydon, predsednik The Street Plans Collaborative iz New Yorka in eden izmed »ustanoviteljev« Taktičnega urbanizma, je predstavljal svoje delo s prebivalci številnih mest v Združenih državah in prav tako poudarjal participacijo in dialog odločevalcev z uporabniki prostora. Kot primer dobre prakse je izpostavil projekt MEMFIX, ki ga je iniciiral župan Memphisa. Ta nudi prebivalcem strokovno pomoč pri uresničevanju vizije za njihov življenjski prostor.
Na podlagi vabila organizatorjev konference, da se na konferenci predstavijo tudi projekti Actors of Urban Change, pa so bil v sklopu Revitalizacija mest in mestnih četrti – Vznik iz pepela predstavljeni: Odprta Koroška, iniciativa Živo mesto in njen skupnosti format Urbani Hekaton. Odprta Koroška je participatorni projekt, ki je lani za nekaj tednov ustvaril dodaten prostor za življenje na najstarejši cesti − Koroški cesti in sprožil mnogo polemik. Iniciativa Živo mesto je zrasla iz šestletnega skupnostnega delovanja Živih dvorišč. Njen novi skupnostni format − Urbani Hekaton − pa je v lanskem letu povezal mariborske strokovnjake, prebivalce, študente, javne uslužbence in odločevalce, ki so v kratkem času skupaj iskali rešitve za oživitev mestnega jedra, in s tem doprinesel k izvedbi posameznih projektov urbane prenove. Spodbudil je dialog dialog med javnimi službami, odločevalci in prebivalci mesta.
»Zavedati se moramo, da smo vsi del mesta, tako javni uslužbenci kot civilne iniciative, in da smo na istem bregu: le če bo vsak prepoznal svojo vlogo v skupnosti in jo začel aktivno in odgovorno izvajati, bo lahko ta skupni breg – Mesto spet ozelenel. Tako naj civilne iniciative kot nosilci pobud, ki jih prepoznavajo v tleh mesta, vztrajno trkajo na vrata in sprožajo vprašanja. Javne službe in odločevalci pa naj civilnim pobudam vrata odpirajo in jih vključujejo v načrte prenove. In to brez fig v žepu oziroma z več kot zgolj s »kozmetičnimi participacijami«, temveč kot enakovredne partnerje po preizkušenem principu več glav več ve,« meni Katja Beck Kos, članica iniciative Živo mesto in vodja društva Hiša!**
Odprtost do civilnih pobud
Pobud je torej tudi v Sloveniji ogromno, če jih izpostavimo samo nekaj iz sicer pregovorno zaspanega Maribora − Iniciativa Mestni zbor zadnja leta sistematično deluje v mestnih četrtih, lani je bil celo prvič izveden participatorni proračun (izglasovani predlogi naj bi se uresničili 2016), končno se je na pobudo Živega mesta prenova Koroške ceste premaknila z ničelne točke, Mi:Za opozarja na arhitekturne kikse mesta. In očitno so tudi marsikatera vrata mestnih oblasti za tovrstne pobude odprta.
Dovolimo si trditve, da uspešnost trajnega razvoja mesta korelira z odprtostjo javnih služb do civilnih pobud in vztrajnostjo ter številom aktivnih prebivalcev, ki jim ni vseeno za lastno mesto.
Vam tudi ni vseeno? Potem pa raje, kot da pri naslednjem nedeljskem kosilu že stotič vznemirjate svoje bližnje z debato »V tej držav nič ne štima«, vzemite svinčnik in papir in (skupaj z družino) zapišite tiste majhne spremembe, ki si jih želite v svojem okolju, ter korake, ki jih do teh sprememb lahko naredite vi, vaša družina ali vaši znanci. To lahko storite, tudi če ste zaposleni v javnem sektorju. Le in samo tako bomo lahko pregnali tegobe vsakdana in izgradili močne trajnostne urbane strategije za 2020−2030.
***
*participacija: udeležba ali sodelovanje
** HIŠA! društvo za ljudi in prostore je krovna organizacija, nosilec programov Živa dvorišča, Živo desto, Center grafičnih umetnosti, Rajzefiber biro, ki od leta 2010 skupnostno, v sodelovanju z vsemi akterji mesta, oživlja zapostavljene prostore mesta Maribor, gradi in razvija lokalne potenciale ter izvaja vsebine, ki dopolnjujejo obstoječo kulturno-umetniško ponudbo mesta. Društvo HIŠA! je del programa Actors of Urban Change Robert Bosch Fundacije; članica Mreže za prostor, prepoznani smo kot inovativna lokalna skupnost (nagrada InLoCom 2013); prejeli smo nagrado Challenge Future Summit 2013 v kategoriji socialna podjetja in glavni nagradi Maribora in predstavljeni kot primer dobre prakse na konferenci Human cities v Milanu aprila 2016.
***
pripravili Maja Pegan in Vesna Zagoršćak, aktivni članici društva Hiša!
