Tiskane izdaje
Če se bodo napovedi o gospodarski recesiji uresničile, bodo udarile tudi po avtomobilski industriji in seveda trgu. V svetu, Evropi, pri nas – približno v tem zaporedju.
Kaj se bo zgodilo? Ne more biti posebno zmotna domneva, da utegne ob skromnejši prodaji najbolj trpeti tisti del posla, ki privablja kupce z vrsto ugodnosti po tistem, ko je avto že prodan. Evropa ali razviti svet – in v tem pogledu smo pri nas razviti – je v zadnjih desetletjih zgradil marsikaj tistega, kar godi lastnikom oziroma kupcem avtomobilov. Vse to stane. Ve se, da nobeno kosilo ni zastonj, kar pomeni, da vse plača kupec. A je kljub vsemu sproščujoče, ko veš, da t. i. mobilna garancija zagotavlja precej varnosti in prihrani veliko sitnosti, če se tvoj novi avtomobil pokvari daleč od doma.
Tudi nadomestni avtomobili niso odveč, nihče se ne brani različnih oblik drugih garancij, recimo na prerjavenje pločevine, pa čeprav se pogosto zgodi, da je prav tukaj razhajanje med obljubljenim in dejanskim (pre)veliko. Skratka, prijazno sladke ugodnosti, na katere smo se ali so nas navadili, utegnejo krizni časi ogroziti. Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo z zahtevami po vedno večji okoljski prijaznosti avtomobilov. EU je postavila zelo visoke zahteve oziroma standarde, to pa zahteva tehnološko posodobitev pogonov in, jasno, zelo veliko denarja.
Čistost avtomobilov je pomembna v Evropi, na Japonskem, Severni Ameriki in morda še kje, drugje ni posebne volje ne časa ne denarja. Ne bi se pretirano čudil, če bi se prav okoljska zavzetost v hudih časih občutno ohladila.
Mi? Gotovo se bo marsikaj, kar se bo zgodilo drugje v Evropi, preneslo tudi k nam. Dobro in manj dobro, marsikaj, kar bo zahtevalo prilagoditev. In to ni nujno le slabo. Sami tako ali tako nismo sposobni opraviti nobene resnejše spremembe – tudi tistih ne, ki bi nam čez čas prinesle dobro. Potrebujemo palico, kajti trezna, pametna beseda ali argument ima pri nas manjšo težo kot predlanski sneg. Nič mi ni treba dokazovati in nimam v mislih zgolj avtomobile ...
