25 let članstva Slovenije v OZN: Mir in varnost, dialog in solidarnost

OZN in še posebej varnostni svet trenutno ne zmoreta učinkovito obravnavati varnostnih izzivov in kriz.

Objavljeno
22. maj 2017 09.46
mdr Mnenja/SP
Karl Erjavec
Karl Erjavec
Pred 25 leti, 22. maja 1992, je samostojna Republika Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov (OZN). S tem se je dokončno zarisala na zemljevid samostojnih, suverenih in enakopravnih članic mednarodne skupnosti. Članstvo v OZN, ki smo ga ob dragoceni podpori nekaterih prijateljskih držav dosegli manj kot leto dni po razglasitvi samostojnosti, nam ni bilo podarjeno. Bilo je rezultat izjemnih prizadevanj slovenskih diplomatov in drugih predstavnikov naše države.

Članstvo v OZN je v zunanji politiki Republike Slovenije od samega začetka igralo zelo veliko vlogo. Ustanovna listina OZN je eden ključnih mednarodnopravnih dokumentov, njeni cilji in načela pa so – kot je zapisano tudi v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije – eden od temeljev našega zunanjepolitičnega delovanja.

Premajhni za enostransko delovanje

Slovenija ne razpolaga s takšno politično, gospodarsko ali vojaško močjo, da bi v svetovnem merilu svoje nacionalne interese uveljavljala enostransko. Prav zato v OZN in drugih mednarodnih organizacijah že 25 let vidimo forum, v katerem za svoje nacionalne interese skrbimo tako, da se zavzemamo za skupno dobro celotne mednarodne skupnosti.

Za Slovenijo je zelo pomembno, da lahko v okviru OZN prispevamo k vzpostavljanju in ohranjanju mednarodnega reda, ki upošteva primarni pomen prijateljskih odnosov med državami, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter celotnega sistema mednarodnega prava, pomen pravične gospodarske rasti in skupnih prizadevanj na področju trajnostnega razvoja.

Članstvo v OZN je priložnost za graditev prepoznavnosti, za legitimno uveljavljanje lastnih interesov v dialogu z drugimi, nenazadnje tudi za utrjevanje kredibilnosti posamezne države. V prvi vrsti pa gre vendarle za prevzemanje lastnega dela odgovornosti za delovanje mednarodne skupnosti, za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti, za spoštovanje načel dialoga in solidarnosti.

Slovenija je aktivna in konstruktivna članica svetovne organizacije in sistema njenih specializiranih agencij. V 25 letih smo prevzeli in odgovorno opravili naloge v različnih telesih teh organizacij. Ena najpomembnejših je bilo naše članstvo v varnostnem svetu v letih 1998 in 1999. Trenutno je Slovenija že drugič članica sveta OZN za človekove pravice, je članica izvršnega odbora Unesca ter sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), sodeluje pa tudi v biroju skupščine pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Slovenski predstavniki opravljajo mandate v komisiji OZN za mednarodno pravo, posvetovalnem odboru za nominacijo sodnikov MKS ter v regionalnem odboru Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Slovenci so zasedali tudi ugledne položaje v sekretariatu OZN.

Naše aktivnosti v OZN so tradicionalno usmerjene v ohranjanje miru in varnosti, mirno reševanje sporov, varstvo človekovih pravic, promocijo človekove varnosti in preventivno delovanje. Aktivni smo na področju trajnostnega razvoja in boja proti podnebnim spremembam. Odločno zagovarjamo krepitev in spoštovanje mednarodnega prava ter skupno obravnavanje globalnih izzivov, kot sta terorizem in množične migracije.

Posebna pozornost človekovim pravicam

Na področju človekovih pravic se posebej posvečamo vsebinam, ki že dalj časa veljajo za naše prioritete: otrokove pravice, enakost spolov ter boj proti vsem oblikam diskriminacije, človekove pravice in okolje, izobraževanje za človekove pravice. Prav tako ostajamo ena od bolj aktivnih držav na področju pravic starejših, njihove zaščite, promocije ter ustrezne mednarodnopravne ureditve.

Veliko pozornost namenjamo vsem tematikam, povezanim z zagotavljanjem mednarodnega miru in varnosti, zlasti preventivni diplomaciji, mirnemu reševanju sporov in mediaciji. V ta sklop sodi tudi sodelovanje slovenskih predstavnikov v mirovnih operacijah in misijah OZN. Slovenija se bo še naprej posvečala vprašanjem človekove varnosti ter preprečevanju grozodejstev, vključno z nadaljnjo podporo konceptu »Odgovornost zaščititi«. Pomemben element prevencije najhujših zločinov in grozodejstev je tudi učinkovit in delujoč sistem mednarodnega kazenskega pravosodja.

V mednarodni skupnosti se znova krepijo pobude za nove ali obnovljene pogovore na področju neproliferacije in nadzora nad oborožitvijo. Po eni strani je to posledica čedalje bolj demonstrativnih vojaških aktivnosti posameznih držav, po drugi strani pa je bilo v zadnjem času v oboroženih spopadih ponovno uporabljeno orožje, ki je z mednarodnimi mehanizmi prepovedano, na primer kemično orožje in kasetno strelivo. Slovenija je v preteklosti že zelo učinkovito in inovativno sodelovala v teh razpravah, zato v novih pobudah vidimo priložnost za naš aktivni pristop.

Na svetovni ravni se zavzemamo za trajnostni razvoj, prijazen do človeka in okolja. Pri tem prek lastnega mednarodnega razvojnega sodelovanja namenjamo posebno pozornost odpravi revščine, podnebnim spremembam, prehranski varnosti, varovanju okolja, pomoči otrokom ter opolnomočenju žensk. V zagotavljanju razvoja vidimo ključen element vzpostavitve dolgoročne globalne varnosti in stabilnosti. V skladu s svojimi zmožnostmi tudi prek OZN in specializiranih agencij zagotavljamo humanitarno pomoč državam in ljudem, ki so se znašli v stiski bodisi zaradi naravnih in drugih nesreč bodisi zaradi posledic oboroženih spopadov.

Odmik od multilateralnih mehanizmov

Vse navedene aktivnosti so odraz močne slovenske podpore in zavezanosti učinkovitemu multilateralnemu sistemu. Globalne odnose je treba urejati skupaj, vključujoče in transparentno, v dialogu in iskanju za vse strani sprejemljivih rešitev. Prepričani smo, da mora OZN ostati v samem jedru globalnega upravljanja ter celovito opravljati vlogo, ki jo opredeljuje ustanovna listina.

Prav zato z zaskrbljenostjo spremljamo odmikanje številnih držav od multilateralnih mehanizmov k enostranskim akcijam in k bilateralnemu urejanju odnosov. Ta proces je izziv za OZN. Odraz tega trenda je tudi dejstvo, da trenutno OZN in še posebej varnostni svet ne zmoreta učinkovito obravnavati varnostnih izzivov in kriz ter oblikovati enotnih in učinkovitih odgovorov mednarodne skupnosti.

Jasno pa je treba poudariti, da je – ne glede na kompleksnost odnosov v mednarodni skupnosti – v zadnjih letih OZN dosegel velik in spoštovanja vreden napredek pri uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja, opredeljenih v Agendi 2030, ter pri prizadevanjih, usmerjenih v izvajanje pariškega podnebnega sporazuma in newyorške deklaracije za begunce in migrante.

Prav v teh uspehih vidimo potrditev našega trdnega prepričanja, da svet potrebuje močno, učinkovito, pa tudi reformirano svetovno organizacijo, v kateri bomo po načelu suverene enakosti držav urejali medsebojne odnose, se spoprijemali s skupnimi izzivi in se enotno odzivali na grožnje mednarodni varnosti, stabilnosti in razvoju. Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v teh prizadevanjih ter ostala zanesljiva in odgovorna partnerica v organizaciji, s pomočjo katere smo v mednarodnem prostoru uveljavili in krepili svojo državnost.

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.