Tiskane izdaje
Med slikovite turistične bisere Srednje Evrope sodi Češki Krumlov, srednjeveško mestece, umeščeno na meandre Vltave, primerljivo z našim Novim mestom na Krkinem okljuku. Dobri dve uri oddaljeno od Salzburga ali Prage mesto z Unescovo nominacijo množično oblegajo obiskovalci z vsega sveta.
Pod zemljo do morja
V mestu, polnem zgodovinskega spomina, hranijo tudi spomin na hrepenenje, utopijo in vizijo povojne generacije Srednje Evrope. Sredi zbirk pokrajinskega muzeja nas preseneti velik barvni letalski posnetek mestnega jedra Kopra z jasno zarisanim srednjeveškim tlorisom na nekdanjem otoku.
Ob sprehodu po razstavnih dvoranah o veličastni preteklosti mesta stopimo nenadoma skozi ozek železniški predor, katerega stranica prikazuje družino s psom in prtljago v kupeju. Prizor daje realistično podobo potnikov v tujino in pravi: »Gremo na morje!« Korak naprej vstopimo v sobo Adriaport z valovitim morjem na steni in dokumenti, maketami in projekti čeških inženirjev.
V resno pripravljenem idejnem projektu, življenjskem delu ekonomista profesorja Karla Žlábka, se je leta 1975 načrtoval 410-kilometrski železniški podzemni predor med Češkimi Budjejovicami in Koprom, ki bi povezal Srednjo Evropo s sončnim Jadranom. O projektu dvotirne povezave so poročali v avstrijskem tisku zaradi teritorialne ogroženosti, v angleškem BBC pa zaradi bojazni, češ pa ja ne bodo Čehi zgradili predora do morja prej, kot bomo mi pod Kanalom povezavo s kontinentom.
Za gradnjo železniškega predora Češke Budjejovice–Koper so načrtovali po takratni tehnologiji 30 let; pred Koprom pa je bil iz izkopanega materiala predviden tudi »češkoslovaški« otok, turistični hotelski kompleks, po katerem bi se lahko zgledovali čez nekaj desetletij v Dubaju. Inženirji so prepričljivo dokazovali, da za tehnično izvedbo takšnega predora in nekaj ur vožnje pod zemljo ni ovir in v ekonomskem izračunu projekta, ocenjenega na 50 milijard dolarjev, je bila že takrat izražena realnost financiranja in poudarjen hiter transport potnikov in tovora.
Sanjarili o soncu
Na utopijo ali vizionarstvo projekta je konec leta 2013 z videom Vrnitev k Adriaportu ponovno opozorila znana vsestranska umetnica Adéla Babanová. V njem predstavi profesorja Žlábka, ekonomista, ko prepričuje Gustáva Husáka, predsednika takratne Češkoslovaške, v utemeljenost svoje vizije. V filmu, polnem fikcije in zgodovinskih dejstev, si oba moža v mračnem obdobju srednjeevropskega socializma delita sanje o potovanju na morje, svobodi in sreči. Videofikcije iz časa, ko se je rojeval film Huston, imamo problem! režiserja Žige Virca.
Največja ovira projektu je bila takratna politična realnost: teritorialne pravice za gradnjo pod avstrijskim ozemljem, ki je bila del tedanjega demokratičnega sveta. Danes bi se tej ideji pridružili zelo močen argument gradbeno-prometne razbremenitve okolja in sodobna politika proti onesnaževanju, predvsem pa dejstvo, da smo zdaj vsi zainteresirani znotraj ene skupnosti.
Vprašanje na mestu:
Da so Koper, Luka in nova proga nadvse zanimivi, kažejo domači politiki v zadnjih let. Če pustimo prerivanja občinskih uprav Kopra in Ankarana ter posameznike z iskanjem donosnih položajev ob strani, je skrb vzbujajoč odnos državne politike. V uspešni jadranski luki iščejo pomanjkljivosti, da bi upravičili zamenjavo trenutne dobre uprave z boljšo. Da se da bolje delati, vemo vsi, predvsem pa tisti, ki to vsak dan dokazujejo na svetovnem trgu (Krka, Gorenje, Akrapović ...).
Imenovati boljšo (našo) upravo Luke je mantra politike, ki ji je pritrdil tudi novi glavni nadzornik. Politiki bodo v zadnjih desetletjih težko dokazali, kje so z zamenjavami uprav in nadzornih svetov na Slovenskem naredili kaj več kot rotirali svoje kadre. Postavlja pa se tudi vprašanje vloge in odgovornosti članov nadzornih svetov, če npr. v primeru Luke njegov predsednik javno omenja možnosti za še boljše delo Luke, a konkretnosti kot nekdanji kandidat za vodenje uprave, zdaj pa predsednik nadzornega sveta, spretno skriva v rokavu.
Omejitve in možnosti
Če želi koprsko pristanišče ostati konkurenčno, se mora zaradi prostorskih omejitev osredotočiti na hitri pretovor. Treba bo biti na zgornjem Jadranu tisti, ki zna pretovor blaga organizirati tako, da bo z ladje v najkrajšem času (neposredno) naložen na hitri vlak in nemudoma odpravljen proti srednji Evropi. Za to pa je potrebna železniška povezava, o kateri so že sanjali Karel Žlábek in tovariši pred pol stoletja.
Sodoben hitri vlak bi omogočil tudi potniški promet ter transport avtomobilov in kamionov, ki bi na eni strani razbremenili avtoceste, na drugi pa udobno pripeljali goste na obalo.
V koprskem pristanišču je dovolj prostora tudi za velike potniške ladje. Ob učinkovitem nevtraliziranju množičnega obiska (odpadki, onesnaževanje) pa je v aktivni distribuciji potnikov velika priložnost za razvoj visokega turizma na Obali in v zaledju.
V urejanju in upravljanju prostora v Kopru bo treba najti ravnovesje med življenjskim okoljem prebivalstva, danes že velike urbane skupnosti, in njihovimi potencialnimi gospodarskimi možnostmi, ki temeljijo že desetletja predvsem na uspešni luški dejavnosti in v vedno večji meri tudi na turističnem gospodarstvu. Pomanjkanje prostora velikih razsežnosti in hitre logistične povezave s Srednjo Evropo sta omejitvi, ki ju je treba reševati odločno. Obenem pa je treba izkoristiti naravne danosti slovenske Obale in zaledja, ki dajeta številne prednosti življenja ob morju in z morjem.
Priložnost za skupni infrastrukturni projekt
Vzpostavitev hitre podzemne železniške proge z osrčjem Evrope je priložnost za Koper, za Slovenijo. Vizija tunelske (ali kakšne druge) povezave prof. Karla Žlábka je morda priložnost, da s Češko, Poljsko, Nemčijo pa tudi Slovaško in Madžarsko vstopimo v skupni infrastrukturni projekt, saj potrebujemo močna gospodarstva in turizem Srednje Evrope, hitro ter zanesljivo železniško povezavo z Jadranom in naprej s čezmorskimi celinami.
Muzejska predstavitev projekta Adriaport je v Češkem Krumlovu nevsiljiva in dobrodošla reklama za Koper in njegovo Luko pa tudi slovenski obalni turizem, ki bi jo veljalo temeljito izkoristiti. V mestnem jedru so morda še na razpolago primerni poslovni prostori, kjer bi lahko npr. v navezi s podjetjem Vina Koper in obalnim turističnim gospodarstvom ponudili slovensko obalo s sončnimi dnevi, kulturnimi spomeniki, solinarsko tradicijo, ribičijo in zelenim podeželjem z malvazijo, refoškom ter značilno sredozemsko kuhinjo. Majhna promocijska investicija v Češkem Krumlovu v obliki kulinarične in vinske ponudbe je morda skupaj s ponudbo slovenskih turističnih destinacij prava priložnost za slovenski turizem.
Prof. ddr. Mitja Guštin,
emeritus
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
