Tiskane izdaje
S pokojnim dr. Francetom Bučarjem sva 12. maja 2015 v imenu 130 podpisnikov naslovila na dr. Brgleza poziv državnemu zboru za notifikacijo nasledstva Avstrijske državne pogodbe (ADP), da bi tako končno uresničili Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL). Z vpisom v žalno knjigo državnega zbora sem 22. oktobra 2015 pokojnega sopodpisnika dr. Bučarja obvestil, da naš poziv, žal, še ni uresničen.
Glede na poudarjene zasluge dr. Bučarja – očeta slovenske ustave – za demokratičen razvoj Slovenije, ki sta jih navedla predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez (na žalni seji državnega zbora) in predsednik republike Borut Pahor (na pogrebu v Bohinju), verjamem, da se bo zdaj začel postopek za sprejem akta o notifikaciji nasledstva ADP.
Zaradi katerih okoliščin sem se s pokojnim dr. Bučarjem in drugimi podpisniki poziva (dr. Anton Vratuša je letos praznoval že 101. leto) lotil tega podjetja?
Vprašanje notifikacije nasledstva ADP je v javnosti sprožila izjava – »Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije« – ki jo je dal predsednik avstrijskega parlamenta dr. Khol 3. februarja 2005 na Dunaju ob obisku slovenske parlamentarne delegacije, ki se je želela pogovarjati o slovenski manjšini na podlagi 7. člena ADP. Dr. Khol se je čudil, da veleposlanik (dr. Ernest Petrič) delegacije ni poučil o dejanskem stanju.
Sramota za Republiko Slovenijo je, da nismo naslednji dan, ko je dr. Khol razglasil, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, poslali akta o notifikaciji nasledstva ADP depozitarju Ruski federaciji v Moskvo.
Kako je Lojze Peterle ravnal ob osamosvojitvi?
Glede na to, da se Lojze Peterle zdaj rad razglaša za enega najzaslužnejših osamosvojiteljev Slovenije, bi bilo dobro, da bi pojasnil dvoje od svojih ravnanj ob osamosvojitvi. Prvo. Zakon o plebiscitu je določal, da Skupščina Republike Slovenije razglasi na plebiscitu sprejeto odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna država in hkrati sprejme program dela za uresničitev te odločitve, vendar Izvršni svet tega programa ni predložil. Drugo. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL) je določal, da na ozemlju RS veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na RS, ter da je Izvršni svet dolžan v treh mesecih skupščini predložiti te mednarodne pogodbe, da bo skupščina sprejela akt o notifikaciji teh pogodb.
Zakaj Lojze Peterle ni opravil niti prve niti druge naloge? Zakaj so bile skupščini predložene v notifikacijo pogodbe samo dveh sosednjih držav (Italije in Madžarske), ne pa tudi Avstrije, to je ADP, ki je z zgodovinskega zornega kota najpomembnejša?
Ne glede na to, zakaj vlada Lojzeta Peterleta in naslednje vlade niso izvršile TUL, torej niso skupščini oziroma državnemu zboru predložile v notifikacijo ADP, mora to dolžnost zdaj opraviti vlada Mira Cerarja.
Pravni in politični argumenti govorijo v prid pričakovanju, da bo državni zbor brez odlašanja notificiral nasledstvo ADP. Jugoslavija je ADP ratificirala pred šestdesetimi leti (14. novembra 1955). Ali lahko upamo, da bi to šestdesetletnico počastili z notifikacijo nasledstva ADP?
Glede ADP mora Slovenija prevzeti položaj Jugoslavije
Notifikacija nasledstva je prva formalnopravna naloga vsake nove države. Gre za rojstni list nove države oziroma certifikat, v katerem so bistveni podatki o razmerjih med državama pogodbenicama, v tem primeru med Avstrijo in Jugoslavijo. V odnosu do Avstrije je bila Jugoslavija suverena država. Bila je članica ADP, bila je enakopravna z drugimi članicami, ki so pristopile k ADP. Za Jugoslavijo ni bil pomemben samo 7. člen zaradi zaščite slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ampak vsi členi ADP.
Formalno in vsebinsko je bila ADP za Avstrijo mirovna pogodba, s katero je bil razveljavljen Hitlerjev anšlus in je bila spet vzpostavljena Avstrija z državno mejo iz leta 1938. Jugoslavija je s pristopom k ADP privolila v to ureditev Avstrije kot sosednje države po koncu druge svetovne vojne. Z notifikacijo nasledstva ADP bo Slovenija torej priznala ureditev, s katero se je strinjala Jugoslavija kot članica ADP. Vendar gre za to, da Slovenija kot nova suverena država prizna ureditev odnosov z Avstrijo, v katere je privolila Jugoslavija, ko je leta 1955 pristopila k ADP. Z notifikacijo ADP bo Slovenija potrdila, da se strinja z odločitvijo Jugoslavije, da je za ceno dobrih sosedskih odnosov odstopila od svoječasnih zahtev za spremembe meje v korist Jugoslavije (Slovenije).
Pravni argumenti
Pravni argument za notifikacijo nasledstva je za Slovenijo enak, kot je bil pri Češki. Ne gre za pristop k ADP na podlagi 37. člena ADP, ampak za nasledstvo po Jugoslaviji kot članici ADP. Češka je nasledstvo ADP po ČSSR notificirala 5. maja 2004 in je na spletni strani zunanjega ministrstva Ruske federacije navedena kot članica ADP. Kdaj bo Ruska federacija na svojo spletno stran kot članico ADP vpisala tudi Republiko Slovenijo?
Predvsem pa je pravni argument za notifikacijo izjava predsednika Republike Avstrije dr. Heinza Fischerja, ki je ob obisku v Ljubljani 19. aprila 2011 dejal, da pravno stališče Avstrije do nasledstva držav ni ovira za Slovenijo, da notificira nasledstvo ADP. Fischer je dejal, da bo Avstrija notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo spremenili.
Politični argument ali pa moralno-pravni argument je ta, da je nespodobno, da Avstrija odreka Sloveniji nasledstvo po Jugoslaviji, v okviru katere je Slovenija – v okviru zmagovite protifašistične koalicije – pomembno pripomogla k osvoboditvi Avstrije in za ponovno vzpostavitev njene neodvisnosti leta 1955.
Ko so zavezniki v Moskovski deklaraciji 30. oktobra 1943 zapisali, da je bila Avstrija prva žrtev nacifašizma, so Avstrijo istočasno opozorili, da je soodgovorna za udeležbo v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije in da bodo zavezniki pri urejanju usode Avstrije po končani vojni upoštevali, kaj je k svoji osvoboditvi prispevala Avstrija sama. Vsekakor ne bi smeli pozabiti, da se je Avstrija potem sklicevala na osvobodilni boj, ki so ga vodili slovenski partizani na Koroškem.
Stališče do soodgovornosti Avstrije za udeležbo v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije je veljalo vse do priprave ADP. V osnutku preambule ADP je bila teza o soodgovornosti Avstrije še prisotna, tik pred podpisom ADP pa so ta odstavek črtali. V preambuli pa je ostala ugotovitev, da je bila Avstrija osvobojena nasilnega gospostva Hitlerjeve Nemčije »kot dosežek zavezniške zmage«, torej tudi kot vojaški dosežek Slovenije (Jugoslavije). Sled o soodgovornosti Avstrije v vojni na strani Nemčije pa je ohranjena v 27. členu ADP, ki ureja usodo avstrijske lastnine, pravic in interesov v zavezniških državah.
Čeprav so se veliki zavezniki odpovedali vsem zahtevam po avstrijski lastnini, pravicah in interesih na njihovem ozemlju, so pa v drugem odstavku 27. člena določili izjemo za Jugoslavijo. Med vsemi zavezniškimi državami je bila le Jugoslaviji priznana pravica, da ravna z avstrijsko lastnino, pravicami in interesi po svoji volji, kakor ji ustreza: lahko jo zapleni, zadrži ali likvidira. Pri tem pa je pomembna določba, da mora avstrijska vlada povrniti škodo avstrijskim državljanom, ki bodo pri tem prizadeti. Ker ni notificirala nasledstva ADP, Slovenija do zdaj ni mogla te določbe uporabljati v primerih vračanja lastnine avstrijskim državljanom.
Drugi odstavek 27. člena ADP torej posredno dokazuje soodgovornost Avstrije za udeležbo v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije. Če Slovenija ne bo notificirala nasledstva ADP, se bo odpovedala mednarodnopravnemu dokazu o ravnanju avstrijskih pripadnikov okupacijskih sil med drugo svetovno vojno v Sloveniji.
Takrat ko je bila Avstrija še pod protektoratom zavezniških sil, je bila Jugoslavija že soustanoviteljica Združenih narodov. Delegacija Demokratične federativne Jugoslavije je 26. junija 1945 v San Franciscu sopodpisala Ustanovno listino ZN. Nemoralno je, da Avstrija Sloveniji odreka nasledstvo po tej Jugoslaviji.
Ali se bo DZ odrekel plebiscitu in osamosvojitvi?
Končno si moramo postaviti vprašanje, kakšna bi bila posledica, če državni zbor ne bi notificiral nasledstva ADP. Odgovor je preprost: ta odločitev bi pomenila, da se državni zbor odreka dvema najpomembnejšima državnopravnima dejanjema slovenskega naroda po letu 1989, to je plebiscitu 23. decembra 1990 in osamosvojitvi 25. junija 1991. Odrekli bi se torej plebiscitu, na katerem je 88,5 odstotka volivcev odločilo, da naj RS postane samostojna in neodvisna država. Prav tako pa bi razveljavili ustavni dokument osamosvojitve, to je Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bila v skladu s plebiscitom sprejeta 25. junija 1991.
Če državni zbor ne bo notificiral nasledstva ADP, pomeni, da se Slovenija podreja stališču Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, kar pomeni, da nismo suverena država. To nesmiselno pravno stališče Avstrije seveda sproži vprašanje: Čigava naslednica pa je Slovenija? Ali to pomeni, da se vračamo v čas avstro-ogrske monarhije, v čas pred majniško deklaracijo, ki jo je v dunajskem parlamentu 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec in v kateri smo Slovenci napovedali odhod iz Avstrije.
Če Državni zbor ne bo notificiral nasledstva ADP, bo ravnal tudi v nasprotju z drugo majniško deklaracijo, ki jo je 8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Tone Pavček, in v kateri je zapisano, da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Dr. Ivan Kristan
zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
