Tiskane izdaje
Zakaj komentarji predstavnikov centralnih bank v velikih gospodarstvih zadnje čase vzbujajo tako veliko pozornosti? Saj vendar ne spreminjajo obrestnih mer iz dneva v dan. Prav tako ne razvijajo novih, robustnejših modelov za analizo delovanja gospodarstva. Prav nasprotno: v večjih centralnih bankah so pri napovedovanju rasti in inflacije po začetku finančne krize dosledno previsoko ocenjevali tako rast kakor inflacijo – in se pri tem močno motili.
Naštejemo lahko veliko vzrokov, zakaj tisti, ki določajo monetarno politiko, vzbujajo toliko pozornosti. Med drugim je za to kriva vse večja neodvisnost centralnih bank in poglabljanje finančnih trgov, poleg tega se javnost strinja s tem, da morajo denarne zaloge nadzorovati visoko usposobljeni tehnokrati. In številne predstavnike centralnih bank so upravičeno hvalili, ker so pomagali preprečiti globalni finančni zlom med finančno krizo.
Iskanje grešnih kozlov
Toda glede na to, kako nejasne so makroekonomske napovedi in kako negotovi so učinki nekaterih ukrepov (med drugim tudi kvantitativnega popuščanja), se številni akademiki čudijo, zakaj govori in izjave predstavnikov centralnih bank pritegnejo toliko pozornosti. In čeprav so predstavniki centralnih bank pogumno ukrepali med finančno krizo, so bili mnogi med njimi pozneje premalo prilagodljivi in jih je preveč skrbelo, da bodo presegli inflacijske cilje, premalo pa jih je zanimala deflacijska dinamika. Poleg tega so predstavniki centralnih bank pravzaprav med krivci za nastanek krize, ker so zagovarjali preohlapno regulativno politiko.
Številni centralni bančniki obtožujejo nekdanjega vodjo ameriške centralne banke Alana Greenspana (ta položaj je opravljal od avgusta 1987 do januarja 2006), da je predvsem on pomagal ustvariti ugled centralne banke kot vsemogočne ustanove, čeprav takšne vloge ni mogoče potrditi ne v teoriji ne v praksi. Toda takšne kritike so pretirane: Greenspana že dolgo ni več, ljudje pa poslušajo izjave predstavnikov centralnih bank pozorneje kot kdaj prej.
Kaj se torej dogaja? Mislim, da bi poleg vseh zgoraj naštetih dejavnikov morali upoštevati še tri dodatne ugotovitve. Treba je vedeti, da predstavnike centralnih bank, o katerih je javnost prepričana, da so vsevedni, politiki zlahka uporabijo kot grešne kozle. Poleg tega je elektronska revolucija medijev povzdignila pomen poslovnih novic, ki so v številnih državah pravzaprav eden redkih virov dobička za tiskane medije in televizije. Izjave predstavnikov centralnih bank so zanimive za poslovneže – predvsem na finančnem področju – in poslovneži so zanimivi za oglaševalce.
Predvidljivost
Treba pa je omeniti še zadnjo ugotovitev, ki se je verjetno še najmanj zavedamo: izjave o politiki centralnih bank so verjetno edine, katerih učinki na finančne trge so jasni in predvidljivi, tudi če so zelo kratkoročni in trajajo manj kot 24 ur. Če predstavniki ameriške centralne banke presenetijo trge z ostrejšimi izjavami (ki namigujejo, da se bodo obrestne mere zvišale), kakor so jih pričakovali vlagatelji, se bo dolar praviloma okrepil, dolgoročne dolarske obrestne mere se bodo praviloma zvišale in vrednosti delnic na borzi se bodo praviloma znižale.
Ti učinki so morda res majhni in začasni. Toda v nasprotju z večino makroekonomskih podatkov, s katerimi nas vsak dan bombardirajo, imajo govori in mnenja predstavnikov centralnih bank razmeroma dobro predvidljive učinke, predvsem kadar vodja, predsednik ali guverner banke ali drugi uradni predstavniki dajejo podobne izjave. Po globalnih finančnih trgih kroži na tisoče milijard dolarjev in takšna predvidljivost ponuja zanesljive priložnosti, vlagatelji pa so pripravljeni veliko tvegati, kadar so dovolj prepričani, da imajo prav, tudi če dobiček ni zelo velik.
Če mislite, da pretiravam, bodite pozorni na poročanje o drugih ekonomskih novicah, denimo o brezposelnosti, BDP ali trgovinski bilanci. Skoraj vsaka novica v medijih se kmalu posveti temu, kaj ti podatki pomenijo za monetarno politiko.
Nekateri ekonomski kazalniki, denimo podatki o brezposelnosti ali inflaciji, so res zelo pomembni za centralne banke, ker so neposredno povezani z njihovimi nalogami, zato imajo zelo predvidljive učinke. Toda veliko informacij je kratko malo nepomembnih. Prav zato je mnenje teh, ki neposredno odgovarjajo za monetarno politiko, tako zelo posebno in pomembno.
Neodvisnost
Na kratko, predstavniki centralnih bank vzbujajo tako veliko medijske pozornosti zaradi veliko razlogov, med drugim zato, ker so razmeroma neodvisni pri svojem delu in ga na splošno dobro opravljajo. Toda medijsko zanimanje vzbujajo tudi zaradi drugih razlogov, denimo zato, ker politiki potrebujejo grešne kozle, ker se morajo mediji truditi za svoj obstoj in uspešno delovanje v internetni dobi, pa tudi zato, ker so kratkoročni učinki izjav predstavnikov centralnih bank na finančne trge zelo predvidljivi. Ti preostali dejavniki so skupaj ustvarili nekakšen balon okoli izjav in odločitev predstavnikov centralnih bank, ta balon pa pretirano poudarja njihov pomen za gospodarstvo.
Bi morali biti predstavniki centralnih bank zaskrbljeni zaradi takšnega balona? Na vprašanje je treba odgovoriti z odločnim »da«. Skrbeti bi nas moral predvsem balon novinarskih novic, ker utrjuje prepričanje, da se predstavniki centralnih bank preveč posvečajo finančnim trgom, kar ponavadi ni res.
Večina predstavnikov centralnih bank določa ciljne vrednosti rasti, inflacije in finančne stabilnosti, vendar ne nujno v tem vrstnem redu. Politični balon je neizogibna posledica neodvisnega delovanja centralne banke, katere predstavniki si morajo nenehno prizadevati za to, da na monetarno politiko ne bi mogli vplivati izvoljeni politiki. Balon predvidljivosti je verjetno najtežje usmerjati, vendar mi nekaj govori, da ga je najbolje pustiti čim bolj pri miru. Balon pretirano poudarjene pomembnosti je tisti balon, ki bi ga predstavniki centralnih bank vedno morali biti pripravljeni predreti.
***
Project Syndicate, 2014
Kenneth Rogoff, nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada ter profesor ekonomije in javne uprave na Harvardu
