Biti tam

Si res želimo, da bi bil najmočnejši človek na svetu zabavljač? Narcis, ki ne ve nič in je prepričan, da lahko reši vse?

Objavljeno
24. januar 2017 09.01
US-POLITICS-TRUMP-BUSINESS
Uri Avneri
Uri Avneri

Morda vseskozi laže.

Morda se laže o tem, da je lažnivec.

Morda nas je prevaral o tem, da je prevarant.

Morda nas samo slepi, da je slepar.

Morda nas je zavedel o svojem zavajanju.

Morda je zelo pretkan manipulator, ki nas je vse prepričal, da je megalomanski tepček.

No, danes je peti dan predsednika Donalda Trumpa na položaju.

Predsednik Donald Trump − morali se bomo navaditi na te tri besede.

Edino, kar lahko z gotovostjo rečem, je, da ni nič gotovo. Ta človek je popolnoma nepredvidljiv. Čakajo nas štiri leta negotovosti in jutranjega prebujanja z ugibanjem, kaj bo storil na ta dan.

Trump bo zabavljaški predsednik, tako kot je bil zabavljaški kandidat. Priznam, da sem vsako jutro, ko sem vzel v roke dnevni časopis, najprej pogledal zadnjo novico o Trumpu. Kaj je tokrat storil? Kaj je izjavil? Karkoli je že bilo, je bilo zabavno.

Vprašanje je, ali si res želimo, da bi bil najmočnejši človek na svetu zabavljač? Ali pa napihnjen ego manijak oziroma vase zagledani narcis? Nekdo, ki ne ve nič in je prepričan, da lahko reši vse?

Svet je nevaren in od prejšnjega petka naprej je še veliko bolj nevaren.

Pomislimo za trenutek na rdeči gumb.

Po svetu je kar nekaj rdečih gumbov in nad njimi so prsti nekaterih državnih voditeljev (tudi našega, izraelskega). Razmišljanje o Trumpovem prstu me dela nervoznega.

Nekatere najbolj strašne vojne so začeli prav bedaki.

Pomislite na prvo svetovno vojno in milijone mrtvih. Začel jo je ničè, srbski fanatik.

Drugo svetovno vojno, ki je povzročila več deset milijonov mrtvih, je začel Adolf Hitler, ki je bil zelo primitivna osebnost. Ko je prečkal mejo s Poljsko, si ni niti v sanjah predstavljal, da je začel svetovno vojno. Do zadnjega trenutka je bil prepričan, da mu Velika Britanija, »arijska« država, ki jo je občudoval, ne bo napovedala vojne.

Zdi se, da predsednik Trump ne ve nič o zgodovini, pa tudi ne o čem drugem, razen o nepremičninah in služenju denarja. Zdi se tudi, da pri odločanju ne posluša prav dosti mnenja drugih. Vau!

Pred približno 45 leti sem bral knjigo poljsko-ameriškega pisatelja Jerzyja Kosinskyja z naslovom Biti tam. Zgodba se je sukala okoli umsko zaostalega vrtnarja, katerega bogati gospodar je umrl in ga pustil samega. Vse njegovo znanje je izviralo iz vrtnarjenja in televizije.

Po nekem naključju se je vpletel v politiko. Njegove preproste odgovore na vsa vprašanja so imeli za zelo modre. Na primer: »Če hočeš imeti sladek sadež, moraš zalivati korenine.«

Po politični lestvici je priplezal na vrh in postal predsednikov svetovalec. Ne spominjam se, ali je postal predsednik, a Trump vsekakor je.

Po čudnem spletu okoliščin se spominjam nemškega filma, ki sem ga videl, ko sem imel devet let. Ni bil kaj prida pomemben ali zahteven, a po 84 letih se ga še vedno spominjam.

Mladenič iz dobro situirane družine se zaljubi v hčer preprostega tesarja. Njegova družina mu nikakor ne dovoli poroke s hčerko navadnega obrtnika.

Nekega dne sedi stari tesar v pivnici in zagleda v svojem pivu muho. S svojo veliko pestjo udari po mizi in zavpije: »Ta svinjarija se mora končati!«

Za trenutek nastane tišina, nato pa se iz vseh strani zasliši vzklike: »Bravo!«

Snubec izkoristi priložnost. Ustanovi stranko, naveže koristne stike in kandidira starca na volitvah. Ta na koncu − takrat je še vedno obstajala Weimarska republika − postane premier.

Družina mladega snubca je zdaj navdušena nad tem, da bi se sin poročil z dekletom. Toda njen oče ga odločno zavrne. »Le kdo si ti, da se boš poročil s premierovo hčerko?«

Snubec, ki piše tudi premierove govore, se mu maščuje tako, da spremeni nekaj notranjih strani v starčevem govoru v parlamentu. Starec tako naznani: »Popolnoma sem nesposoben, popoln idiot ...«

Ne spominjam se konca.

Kdo je mladenič, ki je vodil Trumpovo kampanjo? Kdo drug kot njegov judovski zet Jared Kushner.

Tako kot Trump je tudi Kushner trgovec z nepremičninami. Tako kot Trump se je tudi on rodil bogat in je svoje življenje posvetil še večjemu bogatenju. Trenutno pa je Trumpov glavni politični svetovalec.

Kushner je tudi goreči sionist. To pomeni, da se ne bi niti v sanjah naselil v Izraelu. Namesto tega podpira najbolj fanatične ljudi v tej deželi.

Zdi se, da je že postalo pravilo, da bolj ko je neki Jud odmaknjen od preteklih in prihodnjih izraelskih bojišč, bolj fanatičen sionist je. Jared je zelo odmaknjen.

Kot kaže, je bil eden od njegovih nasvetov, da za veleposlanika ZDA v Izraelu imenujejo Davida Friedmana, še enega bogatega Juda. Ta je do takšne mere fanatičen desničarski sionist, da je finančno udeležen pri naselbini Beit El (Božja hiša), ki je ena od najbolj desničarskih kolonij na Zahodnem bregu. Nekateri jo imajo za fašistično.

Diplomatska zanimivost: izraelski veleposlanik v ZDA Ron Dermer in veleposlanik ZDA v Izraelu sta oba ultradesničarska judovska sionista, rojena v ZDA. Če bi si izmenjala položaja, ki ju zasedata, ne bi nihče opazil razlike.

Naj opozorim bralce, za kaj gre pri vseh teh naselbinah.

Ko je izraelska vojska leta 1967 okupirala Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in območje Gaze, so bila ta območja poseljena približno tako kot srednji zahod ZDA. Večina zemlje je pripadala zasebnim kmetovalcem ali pa odsotnim veleposestnikom. Preostalo je bila »vladna« zemlja.

V času Otomanskega cesarstva je bila zemlja v vaseh in mestih napisana na sultanovo ime. Njegov naslednik je bil britanski visoki komisar, ki ga je nasledil jordanski monarh, njega pa poveljnik izraelske okupacijske vojske.
Potem pa so prišli izraelski naseljenci in so si prilastili zasebno in »vladno« zemljo ter si tam ustvarili domove.

Nobenega poplačila ni bilo. Čisti rop.

Zdaj pa Friedman, Kushner in drugi spodbujajo naseljence, da bi ukradli še več. Za ta namen jim tudi ponujajo denar.
Zgodovina nas uči, da takšne stvari ne trajajo večno. Prej ali slej se takšne zadeve končajo z masakrom. Ampak takrat bodo Friedman, Kushner in Trump daleč, daleč stran.

Zakaj torej pišem o Trumpu?

No, zato, ker je bil petek, ko je prisegel, v prvi vrsti zgodovinski dan. Sam ne maram zgodovinskih dni. Spominjam se namreč enega takšnih dni, ko so mladi možje z baklami in obskurnimi simboli na rokavih paradirali po Berlinu.

Toda o Izraelu nočem pisati še zaradi enega razloga.

Smo sredi največjega škandala v zgodovini Izraela. Premier in lastnik časopisa z največjo naklado sta v preiskavi zaradi podkupovanja. Prav tako preiskujejo tuje tajkune, ki so Benjamina Netanjahuja leta zalagali z najdražjimi cigarami, njegovo ženo pa z najdražjim rožnatim šampanjcem na svetu. (Prav »rožnato« še bolj podžiga govorice.)

Ne, v tem trenutku ne bom pisal o tem. Se opravičujem.

***

Uri Avneri je starosta izraelskega mirovniškega gibanja, veteran izraelske vojne za neodvisnost, dolgoletni poslanec kneseta, novinar, aktivist, ustanovitelj mirovniške organizacije Guš Šalom.

Njegove prispevke smo zbrali v dosjeju Sporočila miru iz dežele vojne.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.