Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Blaginja za mnoge ali revščina za vse?
tor, 19.06.2012, 09:00
Blaginja za mnoge ali revščina za vse?
Države, ki se naučijo pametno in trajnostno uporabljati svoj naravni kapital, bodo jutrišnje zmagovalke.
Čez nekaj dni bodo svetovni voditelji, zbrani v Braziliji na vrhu Rio+20, odločali o tem, kakšno prihodnost hočemo. Dvajset let po prvem vrhu na globalni ravni se bo razpravljalo o zelenem gospodarstvu v okviru trajnostnega razvoja in izkoreninjanja revščine.

Kakšen je pomen konference in zakaj stremimo k »zelenemu gospodarstvu«? Zeleno gospodarstvo povečuje kakovost življenja ljudi in njihovo socialno enakost, hkrati pa zmanjšuje tveganja za okolje in pomanjkanje virov. V zelenem gospodarstvu so gonilo rasti naložbe, ki zmanjšujejo pritisk na okolje in storitve, ki nam jih okolje zagotavlja, ter hkrati povečujejo energetsko učinkovitost in učinkovito uporabo virov.

Za socialno enakost 
in trajnostni razvoj

Povedano z besedami nekega afriškega diplomata: to je naša strategija preživetja. Zeleno gospodarstvo je eden od načinov za doseganje trajnostnega razvoja; je strategija za zagotavljanje blaginje za ljudi in planet, za danes in jutri. Brez socialne enakosti ne more biti trajnostnega razvoja in brez pravilnega upravljanja naravnih virov, od katerih so odvisna naša gospodarstva, ni rasti. Če želimo blaginjo za mnoge namesto revščine za vse, potrebujemo trajnostni razvoj.

Od leta 1992 smo napredovali veliko, vendar ne dovolj. Še vedno je več milijonov ljudi vsak dan lačnih. Če bomo vire izrabljali s sedanjim tempom, bomo do leta 2050 za pokrivanje naših potreb potrebovali ekvivalent v več kot dveh planetih, veliko ljudi pa si bo zaman prizadevalo za bolj kakovostno življenje.

Če svojih virov ne bomo uporabljali trajnostno, bodo najbolj prizadeti najrevnejši v družbi, saj je njihovo življenje in preživetje neposredno odvisno od vode, zemlje, morja, gozdov in tal. Pojavljajo se vedno novi izzivi, ki resno ogrožajo trajnostni razvoj – od podnebnih sprememb in vse večjega pomanjkanja vode do omejene sposobnosti odzivanja na naravne katastrofe ter zmanjšanja biotske raznovrstnosti in krčenja ekosistemov.

Priložnost 
za države v razvoju

Vendar imamo orodja, ki nam omogočajo, da se lahko spopademo s temi izzivi in jih spremenimo v priložnosti. Veliko držav lahko naredi zelo velik korak proti učinkovitim tehnologijam in sistemom, ki jim bodo omogočili rabo njihovih naravnih virov, od gozdov, biotske raznovrstnosti do zemlje in rudnin, in to na trajnosten način, ki lahko prenese povečanje porabe. Ocene kažejo, da je od 70 do 85 odstotkov priložnosti za izboljšanje produktivnosti virov v državah v razvoju. Države, ki se naučijo pametno in trajnostno uporabljati svoj naravni kapital, bodo jutrišnje zmagovalke. Po poročilu Mednarodne organizacije dela bi prehod na zeleno gospodarstvo na svetovni ravni lahko zagotovil od 15 do 60 milijonov delovnih mest v prihodnjih dveh desetletjih in več deset milijonov delavcev rešil revščine.

Zato si bo Evropska unija prizadevala, da bi bil izid konference Rio+20 ambiciozen in osredotočen. Želimo začeti nekaj trajnega, nekaj, kar bo res vplivalo na življenja ljudi. Konec koncev smo osrednja tema konference ljudje: mi in naša prihodnost. Predlagali smo cilje za najpomembnejše naravne vire, ki so podlaga zelenega gospodarstva: voda, oceani, zemlja in ekosistemi, gozdovi, trajnostna preskrba z energijo ter učinkovitost virov, vključno z odpadki. Ti cilji so najpomembnejši za trajnostno rast in neločljivo povezani z vprašanji prehranske varnosti, zmanjšanja revščine in socialnega razvoja. Ti cilji bi zasebni sektor spodbudili k investicijam, spodbujanju tehnoloških inovacij in ustvarjanju delovnih mest.

Trajnost naj dobi vrednost

Eden izmed želenih rezultatov konference v Riu je, da bi vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, in velika zasebna podjetja v letna poročila vključila trajnost ali pojasnila, zakaj tega niso storila. Svetovna banka je že predstavila zanimivo pobudo, v skladu s katero bi podjetja v svojih statistikah uporabila mehanizme za vrednotenje naravnih dobrin. To bi bil lahko začetek nove stvarnosti, v kateri je naravni kapital pomemben in ima trajnost svojo vrednost.

Vendar je jasno, da so spremembe mogoče samo, če bomo sodelovali vsi. Ni treba prepričati samo politikov, ampak tudi podjetja, civilno družbo in udeležene posameznike.

Medtem ko je veliko držav v boljšem položaju, kot so bile pred dvajsetimi leti, bo najrevnejše svetovno prebivalstvo še vedno potrebovalo pomoč pri dostopu do izobrazbe, primerne infrastrukture in znanja. Zato EU ostaja največja darovalka pomoči na svetu. Leta 2011 smo za razvojno pomoč namenili 53 milijard evrov, kar je več kot polovica vse pomoči na svetovni ravni. Zato bomo izpolnili svoje obljube. Kljub sedanji finančni krizi so države EU pred kratkim znova potrdile svojo zavezo, ki bo do leta 2015 prinesla pomembno dodatno razvojno pomoč, tudi za projekte, povezane s programom, pripravljenim v Riu.

Izberimo si prihodnost!

Kakšno prihodnost torej želimo? Tukaj je odgovor 17-letne Novozelandke Brittany Trilford, zmagovalke tekmovanja Prihodnost, ki si jo želimo, ki bo v Riu nagovorila voditelje: »Odkrito povedano bom vesela že, če bom sploh imela prihodnost. Če mi bo ta zagotovljena. Trenutno mi namreč ni.« Ne gre samo za prihodnost njene generacije in generacij, ki prihajajo. Že za nas gre, naša prihodnost je negotova, če se ne bomo spopadli s problemom omejenosti virov, netrajnostnega razvoja in množične revščine. Ne zapravimo priložnosti, da izberemo, kakšno prihodnost si želimo – dokler še ni prepozno.

*****

Janez Potočnik je evropski komisar za okolje.

Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.


Blaginja za mnoge ali revščina za vse?

Foto: Todd Korol/Reuters

Povezane novice

Obnovljiva energija za Arktiko brez naftnih vrtin
15. junij ob 15:00
»Na voljo imamo vso tehnologijo za izgon fosilnih goriv iz energetskega sektorja do 2050.« ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
james-blake

in kje je v vsem tem leporečju korak, ki bi ga morali narediti že pred skoraj sto leti? a moram povedati o čem govorim? sprenevedanje politika, da ne ve? o kontroli natalitete govorim. o neksončni zamudi pri omejitvi eksplozije rasti človeštva, ki povzroča genocid nad divjino (popolni pokol karizmatične makrofaune), nepovratno uničenje ekosistemov in pridobivanje beljakovin na farmah tipa Ihan ali perutnina ptuj,.. in doma je katastrofa propagande baby boom- enaka. ko bo to politik uspel izustiti bom verjel, da mu je jasno kaj pomeni za okolje črnostrešna blaznost, beton in asflat nakupovalno-obrtno-logističnih centrov, avtomobilizem z vsak voznik svoj petmetrski avto,.. spoštovani, ali nimate pojma (dvomim9 ali pa se neskončno sprenevedate, ker ste kot večina samo strahopetni.

19. junij 2012, ob 15:04:30
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej