Tiskane izdaje
Dvajset let po vojnah na Zahodnem Balkanu v regiji vlada mir in vse države regije se zavzemajo, da bi postale članice Evropske unije. Tega opaznega napredka pa ne smemo sprejeti za samoumevnega. Stabilnost regije je še vedno krhka in je odvisna predvsem od podpore Evropske unije. Možnost polnopravnega članstva v Evropski uniji je bila do zdaj najpomembnejša spodbuda za izvedbo ostrih, a nujnih reform ter za trajnostna prizadevanja in spravo v regiji. Naša prizadevanja, da Zahodnemu Balkanu zagotovimo evropsko perspektivo, so še vedno pomemben ključni dejavnik, da se v regiji zagotovi trajna stabilnost in konča tranzicija političnih sistemov, gospodarstev in družb. Mirne, stabilne in demokratične družbe v državah Zahodnega Balkana so za Evropsko unijo strateško pomembne.
Berlinski proces, za katerega je leta 2014 dala pobudo Nemčija in ki ga letos nadaljuje Avstrija, krepi zadevno politično dinamiko in spodbuja našo zavezo k tej perspektivi.
Dunajski vrh 27. avgusta je drugi vrh v vrsti petih vrhunskih srečanj, ki so načrtovani do leta 2018. Kot prvi vrh v Berlinu bo tudi vrh na Dunaju združil predsednike vlad, zunanje in gospodarske ministre vseh držav Zahodnega Balkana ter vse pomembne nosilce interesov Evropske unije in mednarodnih ustanov. Cilji vrha so: prvič, prikazati velik napredek, dosežen v regiji, drugič, spet obnoviti in okrepiti evropsko perspektivo za vse države regije in, tretjič, pospešiti reforme, izboljšati gospodarske možnosti in spodbuditi sodelovanje v regiji.
Preteklo leto v Berlinu smo se dogovorili, da se osredotočimo na posamezne projekte, ker ljudje Zahodnega Balkana od svoje poti v Evropsko unijo na področjih, kot so na primer povezanost, zaposlovanje, izobraževanje, človekove pravice, pravna država in demokracija pričakujejo oprijemljive prednosti.
Vodilni politiki regije so se sporazumeli o regionalni prometni mreži in ustreznih koridorjih, ki tako sestavljajo enega izmed stebrov gospodarskega razvoja. Evropska komisija je pripravljena na podporo teh prizadevanj do leta 2020 zagotoviti milijardo evrov. Ta sredstva bodo državam Zahodnega Balkana v pomoč za uspešnejše povezovanje med seboj in tudi z Evropsko unijo. Hočemo prispevati k novim gospodarskim perspektivam za mlade na Zahodnem Balkanu. Avstrija in Nemčija lahko na tem področju omogočita učinkovito strokovno znanje, na primer na podlagi njunega sistema dualnega izobraževanja. Na dunajskem vrhu bo predstavljena regionalna pobuda za izmenjavo mladih po zgledu zelo uspešnih francosko-nemških in poljsko-nemških modelov. Ti modeli naj bi pripomogli k rušenju zidov, ki v glavah mladih še vedno obstajajo, in k spodbujanju sprave.
Dinamična civilna družba in svobodni mediji so podlaga vsake sodobne in uspešne demokracije. Naš forum o civilni družbi bo poudaril svojo dodano vrednost kot mesto razprave in mesto mirnega reševanja družbenih vprašanj, kakor tudi svojo pomembno vlogo pri opozarjanju posameznih vlad na njihovo odgovornost.
Kot kažejo obžalovanja vredni letošnji dogodki v Srebrenici ali spet aktualna problematika migrantov, je gotovo treba še marsikaj postoriti. Kljub temu obstaja vrsta pomembnih zgodb o uspehu. Evropska unija je Srbijo in Kosovo privedla za skupno pogajalsko mizo. Pri tem sta državi dosegli opazne uspehe na poti do celovite normalizacije njunih odnosov. Ker so nerešena še številna vprašanja, spodbujamo srbske in kosovske odločevalce k nadaljevanju svojih prizadevanj. Sedanja prizadevanja evropskega komisarja Hahna v Skopju so pripomogla k dogovoru med najpomembnejšimi političnimi strankami. Stranke pozivamo, da s hitro izvedbo vseh potrebnih notranjih reform aprila prihodnjega leta omogočijo svobodne in poštene volitve in s tem vsem političnim sotekmecem zagotovijo večjo enakost možnosti. V Bosni in Hercegovini je ponovni pristop Evropske unije pripomogel k večji pozornosti za izvedbo družbeno-gospodarskih reform, ki bodo koristile vsem ljudem te države. Ti primeri kažejo, da Evropska unija s svojo zavzetostjo pozitivno pripomore k reševanju resnih izzivov.
Konferenca bo posebno pozornost namenila dejstvu, da je zahodna balkanska pot postala glavna pot za povečevanje števila beguncev, ki si prizadevajo migrirati v Evropo. Dokaz za to so tudi najnovejši dogodki v makedonskem obmejnem mestu Gevgelija. Ta razvoj prinaša številne izzive za nadzor meja in azilne sisteme tako nekaterih držav Zahodnega Balkana kakor tudi držav članic. Tudi države Zahodnega Balkana morajo prevzeti odgovornost za uspešno premagovanje teh izzivov. Vendar niso prepuščene same sebi: na Dunaju se bomo pogovarjali, kako lahko tako Evropska unija kakor tudi posamezne države članice podprejo države Zahodnega Balkana pri njihovih prizadevanjih za boljši nadzor meja in boljše azilne sisteme.
Naša močna prizadevanja za evropsko perspektivo vsem državam Zahodnega Balkana bomo obnovili 27. avgusta in regiji zagotovili našo neprekinjeno podporo. Vrata v Evropsko unijo morajo za regijo Zahodnega Balkana ostati odprta, da bo Evropska unija tudi v prihodnje ostala najuspešnejši mirovni projekt sveta. Brez Zahodnega Balkana je Evropska unija vsekakor nepopolna.
Verjamemo, da bosta vrh na Dunaju in nadaljevanje Berlinskega procesa kot končni cilj pripomogla k polnopravnemu članstvu vseh držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji. Avstrija in Nemčija bosta iz vsega srca še naprej podpirali vsa tovrstna prizadevanja.
***
Frank-Walter Steinmeier, nemški zunanji minister
Sebastian Kurz, avstrijski zunanji minister
