Čas je za novo smer

Razviti moramo krožno gospodarstvo, v katerem se spoštujejo omejitve narave in zagotavlja dolgoročna kakovost življenja.

Večina evropskih držav je v preteklih dveh stoletjih izkoriščala velik delež naravnih virov na Zemlji. Danes se nam zdi pravično in pošteno, da se lahko za naravne vire na našem planetu potegujejo tudi ljudje iz drugih delov sveta in tako izboljšajo svoj življenjski standard. Ker se bo delež srednjega sloja po svetu v prihodnjih 25 letih povečal, naj bi se po pričakovanjih povečal tudi delež pridobivanja naravnih virov, kot so kovine, minerali, les, zemlja in prst, pitna voda, in sicer za 75 odstotkov na svetovni ravni.

Spopasti se moramo z novo realnostjo. Ker je Evropa gosto poseljena in ima malo virov, je bistveno, da zmanjša svojo odvisnost od naravnih virov, ki so na Zemlji le v omejenih količinah. Evropa mora izvesti prehod v trajnostno gospodarstvo in predvsem v krožno ali zeleno gospodarstvo.

Nova industrijska dinamika

Danes so naša gospodarstva linearna: izkopljemo (ali uvozimo), proizvedemo, uporabimo in zavržemo. Kar osupljivih 80 odstotkov vsega, kar proizvedemo, se uporabi le enkrat in nato zavrže v smeti. V krožnem gospodarstvu se odpadki iz ene panoge lahko uporabijo kot surovine v drugi panogi. Odpadki postanejo vir oziroma sekundarna surovina. Namesto da podjetja izdelkom že na začetku določijo rok zastaranja, morajo prevzeti odgovornost za izrabljene izdelke, to je za njihovo popravilo in recikliranje, kadar je potrebno. Dodatna prednost takšnega pristopa je, da bo ustvaril delovna mesta v Evropi in spet oživil industrijski sektor.

Pri tem ne gre za malo spremembo, ampak pomemben prehod v nov način dela in življenja. Za večje spremembe potrebujemo daljši čas. Ena od njih je tudi sprememba gospodarstva, zato je skoraj največji izziv, ki bi si ga lahko zadali. Vendar nam je nekaj podobnega nam že uspelo pri podnebnih spremembah. Industrijsko razvite države so priznale, da je njihov delež emisij CO2, ki jih izpustijo v ozračje, velik, in se zavezale k spremembam. Evropska unija je prevzela vodilno vlogo pri sprejemanju zavez v zvezi z zmanjšanjem emisij fosilnih goriv, izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža trajnostne energije pri proizvodnji elektrike.

V gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida se je razvila nova industrijska dinamika. Naša zelena industrija je v času krize postala zgodba o uspehu. Podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo in recikliranjem odpadkov, čiščenjem vode in preskrbo z njo ter z obnovljivo energijo, so v zadnjem obdobju med najprožnejšimi in najhitreje rastočimi sektorji. Obstajajo zadostni dokazi, da lahko prekinemo vzročno povezavo med gospodarsko rastjo in porabo virov. Gospodarsko rast lahko dosežemo tudi brez porabe virov.

Evropska unija je določila cilj, v skladu s katerim naj bi evropsko gospodarstvo postalo trajnostno do leta 2050. Naša naloga je, da vzpostavimo politiko, ki zagotavlja gospodarsko rast in hkrati manjšo porabo naravnih virov. Zato pripravljamo pregled politike EU v zvezi z ravnanjem z odpadki. Glavni cilj pregleda bo zagotoviti, da se dragocene sekundarne surovine ne bodo več zavrgle, ampak da se bodo spet uporabile, reciklirale in vrnile v evropsko gospodarstvo.

Neodvisnost od virov in osebna zavzetost

EU si med drugim prizadeva zagotoviti, da bo količina odpadkov in odpadne hrane manjša, da se bodo reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin ter da bodo odlagališča namenjena le odpadkom, ki jih ni mogoče reciklirati ali predelati.

Pomembno je predvsem to, da se kot posamezniki pridružimo skupnim prizadevanjem in se pripravimo na način življenja, ki ne bo odvisen od virov, te bomo namreč prej ali slej izčrpali, ter ki ne bo presegal možnosti našega planeta.

Pomembne spremembe je treba uveljaviti v političnem okviru, nekoliko pa tudi v zasebnem življenju. Vsak dan si lahko prizadevamo za zmanjšanje količine odpadkov tako, da si izmenjujemo, prodajamo ali podarjamo neželene predmete in namesto reči, ki se jih bomo naveličali že pred prihodnjo sezono, kupujemo trajne izdelke. Na spletišču kampanje Generation Awake (www.generationawake.eu), ki jo je pripravila evropska komisija, je na voljo še več nasvetov in pojasnil, kako pomemben vpliv imajo naše nakupovalne odločitve.

Ne bomo postali družba, v kateri bo poraba utonila v pozabo. Potrebujemo pa spremembe – razviti moramo živahno krožno gospodarstvo, v katerem se spoštujejo omejitve narave, čim bolj izkoriščajo naravni viri, ustvarjajo delovna mesta v lokalnih skupnostih ter zagotavljata dolgoročna blaginja in kakovost življenja.

–––––– Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

 

Janez Potočnik, evropski komisar za okolje



Čas je za novo smer

Foto: Jože Suhadolnik

Prijavi sovražni govor