Casino Royale

Politična nezrelost in neodgovornost vlade z arhaično strukturo sta visoka ovira na poti do sprememb.

Objavljeno
26. junij 2016 20.05
Dušan B. Schuster
Dušan B. Schuster

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), razvitost telekomunikacijske infrastrukture in učinkovitost upravljanja radiofrekvenčnega spektra (RFS) so med ključnimi vzvodi uspešnega gospodarskega razvoja in ekonomske rasti. Ti vzvodi so nepogrešljivi za ohranitev državne suverenosti in varnosti, zato je v urejeni državi skrb za domišljeno politiko visoko prioritetna.

Urejene vlade s tem nimajo težav – prevladujeta razum in odgovornost. V Sloveniji pa ni tako, saj med ministre navadno zaidejo le bolj ali manj znani povzpetniki ali pa sveži oportunisti z obrobja. Predvsem zadnji so prepoznavni po pomanjkljivi politični kulturi, omejenih izkušnjah in predvsem po številnih neumnostih. Pogled v prihodnost jim ne seže dlje kot do zaslona vladnega računalnika, ki je sicer nepotreben. Skromen konstitutivni spomin sukcesivnih vlad in siromašni ministrski potenciali so resna ovira za pametno razpravo o vsebini razvoja informacijske družbe. Zakoni »za vsakdanjo rabo« pa so izraz neprofesionalnosti in nekompetentnosti vladnih služb, kjer samovšečni in nepoučeni birokrati obvladujejo predvsem sebe in svoje interese.

Zgodbo o IKT, ki je imela predznak uspešnosti, je pred leti prekinil državni sekretar, ki je hotel postati minister. Ko je svoje sanje zaupal velikemu vodji, mu je ta željo izpolnil in ukinili so ministrstvo za informacijsko družbo (MID) – edino ministrstvo, s katerim se je Slovenija za kratek čas umestila med svetovne zglede. MID je bil vitrina, ki je zaznamovala razvoj IKT. Za njim je ostala vrzel, ki nima vidnega dna.

Tako je nastalo ministrstvo za javno upravo (MJU) – kot svetovni unikum? Tam so se menjali že številni povzpetniki – in vsi, brez izjeme, so tekmovali v neumnostih, ki jim (še) ni videti konca.

Politikanti

Odkar so MID zamenjali z nepotrebnim MJU, se dežela utaplja v telekomunikacijskem strukturnem brezvladju in regulativnem kaosu. V njem nastopajo dežurni prevaranti, ki v nobenem sistemu niso daleč od oblasti. Regulator ob neprimerni zakonodaji razume svoje poslanstvo tako, da po domače ureja odnose z operatorji na trgu IKT-storitev in tako skrbi za koruptivno okolje. O tem poročajo mediji – o nepravilnostih pri delu regulatorja pa razpravljajo v parlamentu! Kljub temu še nihče ni bil odstopljen! Resornemu ministru pa verjetno manjka občutek za etično držo – sicer bi že odstopil! In ker nihče ne odstopi, je vse prepuščeno oportunistom v državni administraciji na eni in pohlepnim operatorjem IKT na drugi strani.

Leta 2004 so veleumi, zaradi osebnih interesov, IKT razdelili na tri ministrstva. Štiri leta pozneje so prišli stari znanci, ki so razdrobljene dele združili in telekomunikacije dodelili ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) – v vladi do zdaj najlepšega premiera. Minister je postal človek bistrega uma, ki je novinarjem rad pripovedoval neresnice, z nadzorom nad telekomunikacijami pa si je povečal svoj manipulativni prostor na MVZT in v vladi – pa še na svojem vrtu.

Mlada gospa, ki se ji je padalo pred kratkim odprlo prav na tem ministrstvu, danes ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), je ob »sodelovanju« direktorata za informacijsko družbo (DID) ugotovila, da nima pogojev za urejanje razmer v neznanem okolju, za katerega je med drugim odgovorna. Pa je gospa našla originalno rešitev in si zaželela IKT pokloniti MJU, torej ministrstvu, ki je nepotreben in škodljiv produkt sanjavega državnega sekretarja.

S to obskurno manipulacijo prihodnost IKT ne bo nič manj siva, res pa se bo gospa ministrica znebila nekoristnega direktorata z več kot ducat birokatov – ki bodo tudi na MJU odveč.

Prevaranti

Radiofrekvenčni spekter (RFS) je naravna dobrina, podobno kot voda in/ali zrak. Frekvence v uporabnem delu spektra (10 kHz–3000 GHz) so nepogrešljive v vsakdanjem življenju. Upravlja jih država, ki je odgovorna za njihovo mednarodno zaščito. Uporabo RFS regulira državna agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki je bila vpletena v sporne frekvenčne posle. Potem ko je minister leta 2009 odstavil takratnega direktorja zaradi domnevne korupcije s frekvencami, nikoli ni bilo ugotovljeno, kdo vse je prejel denar, da je zgubaški operater mobilne telefonije dobil pravico do komercialne uporabe nacionalnega bogastva – brez plačila?

Minister je dotičnega uradnika odstavljal celo dvakrat – zaradi lastne nekompetence. A je nedolgo po tem odšel še sam – morda zato, da so skrivnosti frekvenčnih poslov javnosti še vedno ostale skrite? Koruptivni predznak regulatorja po tej odmevni aferi ni zbledel, je pa lastniku zgubaškega operaterja, ki je tudi mešetar z oljem in rdečo peso, medtem uspelo prodati »svojo znamko« znanemu kupcu. Pred tem si je na edinstven način zagotovil veljavnost izkoriščanja zastonj frekvenc s pomočjo »sodelavcev« na Akosu. V transakciji je poniknilo več deset milijonov evrov – verjetno zaradi kraškega terena!

Akos, v principu suverena in neodvisna državna entiteta, je ta čas v rokah državnega uradnika, ki je v dokaznem nasprotju interesov. Vlada in MIZŠ pa se, kljub zaskrbljenosti strokovne javnosti ne odzivata, zato razmere dobivajo vse bolj neprijeten vonj in z njim preverjena informacija, da sedanji direktor že ob kandidaturi ni izpolnjeval razpisnih pogojev. A to ni motilo (ne)znanega politikanta, ki se je osebno potrudil in podtaknil imenovanje neustreznega kandidata dobromislečemu predsedniku parlamentarne skupine, tisti čas odgovornemu za MVZT. In nekompetentni direktor je tako uvedel prakso aktivne odsotnosti na Akosu, kjer uspešno namešča svoje in odstranjuje strokovno kompetentne ljudi – ki o njem vedo več, kot bi si sam želel.

Na agenciji pravijo, da nima določenega delovnika, pa se zato po navdihu odpravlja na »službena« potovanja v oddaljene dežele – z blagoslovom bivšega delodajalca –, kar je etično sporno, če že ne kaznivo. In medtem ko je aktiven v lastnem podjetju, mu še vedno uspeva (po)rabiti državni denar za dvomljive »pogodbene posle« in javna naročila! To se mu neslišno »obrestuje« – v svojem podjetju prejema mnogokratnik rente, ki mu jo država vsak mesec podarja za nevidno povzročeno škodo državi! Parlament se je odzval in po angažirani razpravi računskemu sodišču naložil revizijo poslovanja Akosa za celotno mandatno obdobje – iz neznanih razlogov pa revizija, ki še poteka, zajema le dveletno obdobje.

Suverenost

Pred časom je Delo poročalo o frekvencah in motnjah, ki naj bi jih naše radijske postaje v mejnem pasu povzročale italijanskim poslušalcem v Italiji. Zgodba je še en sramoten primer tako za vlado in Akos kot za slovensko sodstvo.

Mednarodna organizacija in specializirana agencija OZN za telekomunikacije v Ženevi (ITU) je odgovorna za svetovno razdelitev radijskih frekvenc v vseh frekvenčnih pasovih, za njihovo pravilno uporabo in zaščito nemotenega delovanja radijskih postaj. Na postavljeno vprašanje so potrdili, da je Slovenija imela edinstveno priložnost urediti nerešena vprašanja z Italijo leta 2010 pod pokroviteljstvom OZN/ITU. Skupaj z generalnim sekretarjem ITU in direktorjem Urada za radiokomunikacije v ITU ter v soglasju z MVZT, je trilateralno srečanje pripravil takratni v. d. direktorja Apeka (zdaj Akos).

Ker pa je Slovenija unikatna dežela, se je vmešal »črni Peter«, v prevelikih ministrskih čevljih. V zasebnem dogovoru z ministrskim kandidatom sosednje države je preklical že napovedani sestanek. Da ne bi bilo motenja zasebnih interesov je izigral še lastno vlado, zato je 13. maja 2010 na seji nezakonito predlagal, poleg aktualnega, še enega v. d. direktorja Apeka, ki se je izkazal za poslušnega in ubogljivega oportunista. Časnik Delo je o tem na široko poročal in prispeval k odkrivanju ministrovih neresnic in manipulacij.

Sestanka v Ženevi ni bilo in tudi minister je kmalu odšel domov. To je bilo koristno – nerodno je le, da Italijani še vedno nemoteno motijo naše mednarodno priznane in zaščitene radijske frekvence. Sklep tržaškega sodišča, ki slovenski radijski postaji nalaga plačilo odškodnine (150.000 evrov), zato ker »moti« poslušalce italijanske radijske postaje v Italiji, je smešen in pravno neveljaven! Prava sramota pa je še vedno na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je posledično odredilo izvršbo in Radiu Center blokiralo račun!

Resnica je ena – in ta je, da italijanske radijske postaje delujejo v nasprotju z določili mednarodnega pravilnika kot edine mednarodne pogodbe, ki jo morajo spoštovati vse članice ITU, tudi Italija – le da naša vlada in Okrajno sodišče tega (še) ne vedo.

Sramota

Politična nezrelost in neodgovornost vlade z arhaično strukturo sta žična ovira na poti do sprememb. Nestrokovnost in nesposobnost ministrstva in korumpirano okolje regulatorja pa so nespodobni elementi, ki niso v čast vrednotam Republike. Predsednik vlade ima na voljo vse instrumente in mehanizme, da vzpostavi etično čisto in strokovno okolje na resornem ministrstvu in v Akosu – da se Sloveniji prihrani nadaljnja, sicer že odmevna mednarodna sramota.

Politično odgovorno in primerno bi bilo začeti postopek za premišljeno reformo, za racionalizacijo števila vladnih resorjev in hkrati za ukinitev nekoristnega in sanjskega MJU. Reforma sklerotične in nekompetentne birokracije pa je nujna za vzpostavitev moderne ter učinkovite »zelene in digitalno transformirane« administracije, na primer v okviru novega »MID«.

––––––

Dr. Dušan B. Schuster
svetovalec generalnega sekretarja specializirane organizacije OZN za telekomunikacije ITU in direktor oddelka za strateško načrtovanje (1982-2007)

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.