Tiskane izdaje
Včeraj je na obisk v Ljubljano pripotoval britanski zunanji minister Philip Hammond. S predsednikom Borutom Pahorjem in premierom Mirom Cerarjem se je – ob različnih drugih temah – pogovarjal tudi o tem, kako bi naši državi lahko sodelovali v splošni viziji prihodnosti Evrope. Če sedemo skupaj in se pogovorimo o ključnih izzivih, s katerimi se srečuje Evropa, se bomo kaj hitro strinjali o celi vrsti različnih področij.
Prebivalci Velike Britanije in nasploh celotne Evropske unije si želijo EU, v kateri bodo lahko dostojno živeli. EU, ki se bo osredotočila na ustvarjanje delovnih mest in napredek, ki bo spoštovala interese vseh 28 članic, vključno z Veliko Britanijo in Slovenijo, in ki se bo ponašala z več demokratične odgovornosti. Da bi vse to lahko uresničili, zahtevamo rešitve, ki bodo koristne za vse države članice – in to tako znotraj kot zunaj evrskega območja.
Preudarno z reformo
Kar zadeva izzive, moramo biti pošteni. Demokratični konsenz v EU je še vedno šibek: to se je več kot očitno pokazalo maja 2014 med volitvami za evropski parlament, ko smo zabeležili eno najnižjih volilnih udeležb. Državljani po vsej Evropi hočejo dejanske spremembe, ki bodo ponudile ustrezne odgovore na vse tisto, kar jih skrbi. EU moramo narediti demokratično bolj odgovorno, državljanom pa omogočiti sodelovanje pri odločanju, med drugim tudi s povečanjem vloge državnih parlamentov.
Reforme se moramo lotiti preudarno. Prav zato je vlada Velike Britanije naročila Ponovno presojo uravnoteženosti pristojnosti, dve leti trajajoč projekt, da bi ugotovili, kako članstvo EU vpliva na Veliko Britanijo. Presoja prinaša veliko podatkov iz podjetij, skupin strokovnjakov, držav članic in številnih drugih institucij z vseh območij EU, ki jasno opredeljujejo, kakšne spremembe potrebujemo.
Globalna konkurenčnost EU
Rad bi se osredotočil na vprašanje, kako doseči, da bi EU postala globalno bolj konkurenčna. Nobenega dvoma ni, da je glavni izziv, s katerim se zdaj srečujemo, vprašanje, kako ustvariti delovna mesta za ljudi na celotnem območju EU, tako da se vsekakor strinjamo s predsednikom Junckerjem, ki se je med prioritetnimi nalogami komisije osredotočil na rast in konkurenčnost. Nove države v razvoju so vse bolj konkurenčne, zato EU po produktivnosti že zaostaja za ZDA, po inventivnosti pa za Azijo. Če hočemo ustrezno odgovoriti na vse te izzive, je nujno treba izvesti reformo na številnih področjih – sam se bom tukaj osredotočil na tri.
Prvič. Enotni trg je eden največjih dosežkov EU, vendar mora ta trg odražati gospodarstvo 21. stoletja, in to z močnejšim trgom storitev, digitalne tehnologije in energije. Potencialne koristi dokončnega oblikovanja skupnega trga in odstranitev preostalih trgovinskih ovir so velikanske: Ponovna presoja uravnoteženosti pristojnosti na področju storitev navaja, da bi, če bi samo 15 odstotkov dejavnosti v prodaji na drobno prenesli v elektronsko poslovanje in odstranili ovire, ki še vedno obstajajo na enotnem digitalnem trgu, to EU prineslo 204 milijarde evrov bruto domačega proizvoda. Če bi vzpostavili notranji trg energije, bi to večinoma lahko koristilo Sloveniji in tudi vsem drugim državam članicam: vrednost skupnega trga EU bi po splošnih ocenah do leta 2030 dosegla 40 milijard evrov, kar zadeva električno energijo, in 30 milijard evrov, ko gre za plin.
Prav tako moramo zagotoviti nove priložnosti za naša podjetja in porabnike v tujini. Sprejetje velikopoteznih trgovinskih sporazumov z ZDA, Japonsko in drugimi državami bi bruto domačemu proizvodu EU lahko dodatno prineslo 2,2 odstotka (275 milijard evrov).
Drugič. Z odpravljanjem nepotrebne regulative bi morali razbremeniti podjetja, da bi ta lahko zagotovljala rast in ustvarjala nova delovna mesta. Podjetja opozarjajo, da bi moral zakonodajni proces EU zagotavljati »ustrezen čas za posvetovanja in revizijske procese« in »prepričljive ocene ter ustrezno analizo stroškov in koristi«. Več zakonodaje ne bi smelo biti pravilo. Poleg tega bi morali zagonska podjetja ter majhna in srednje velika podjetja razbremeniti nepotrebne birokracije, ki zavira nastajanje novih podjetij in ovira rast malih in srednje velikih podjetij. Nedavno Stoiberjevo poročilo navaja, da bi v primeru, če bi dosledno upoštevali vsa priporočila tega poročila, evropska podjetja lahko prihranila 41 milijard evrov.
In tretjič. Evropska unija mora postati demokratično bolj odgovorna. Redne raziskave javnega mnenja kažejo, da se večini prebivalcev po vsej Evropi zdi, da v EU njihov glas ni pomemben. Zagotoviti moramo, da bodo odločitve, ki jih sprejema EU, proporcionalne in da jih bomo, kolikor je mogoče, približali vsem državljanom. Državni parlamenti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju tega, da se bo to načelo dosledno upoštevalo. Veseli nas, da se nova komisija zavzema za novo partnerstvo med EU in državnimi parlamenti. Vlade držav članic bi morale prek sveta vzpostaviti strateške usmeritve EU glede najpomembnejših vprašanj, tako kot se jih je Svet Evrope pred kratkim lotil na področju energetike in podnebnih sprememb.
Ukrepati nemudoma
Imamo torej veliko dela in morali bi takoj ukrepati. Nikakor ne smemo zavlačevati s sprejetjem sprememb, ki jih Evropa tako nujno potrebuje, to pa pomeni, da je treba državnim institucijam zagotoviti več pristojnosti za sklepanje trgovinskih sporazumov in poenostavljanje regulative. Slovenija, ki leži natanko v utripajočem srcu Evrope, mora imeti pomembno vlogo, tako da bo reforma EU koristila vsem njenim državljanom. Veselimo se tega, da bomo naše partnerstvo dvignili na višjo raven.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Christopher Yvon, odpravnik poslov veleposlanika Združenega kraljestva v Sloveniji
