Dolgoročna zavarovalna polica

Na dan, ko se začenja srečanje voditeljev držav članic Nata na Walesu, je slovenski obrambni proračun nižji kot kdaj prej. To je povezano tako z gospodarskim zastojem v državi kakor s filozofijo levičarske politične elite, ki ima romantične poglede na varnost na splošno in odkrito nasprotuje Natu.

To je nevarno naiven pogled na globalno varnost, ne samo zaradi nedavnih dogodkov v Ukrajini, v kateri se Rusija posmehuje vsem načelom mednarodne zakonodaje, tepta ukrajinsko neodvisnost in ogroža njeno ozemeljsko celovitost, ampak tudi zato, ker je asimetričnih groženj naši varnosti vse več: od kibernetičnih zločinov do terorizma in islamskega političnega fundamentalizma. Islamska država je zdaj prav tako nevarna kot nekoč Al Kaida, morda celo nevarnejša od nje.

Pod varnim dežnikom

Svet, v katerem živimo, ni ne stabilen ne varen. Razmere so čedalje bolj nepredvidljive. Vsi, ki so bili prepričani, da samo z mednarodno trgovino in medsebojno gospodarsko povezanostjo lahko preprečimo napadalnost in vojne, so morali zaradi odločitev ruskega predsednika spet priznati, da se motijo.

Nato je bil in je še vedno varnostni ščit, ki varuje Evropo. Je dežnik, pod katerim zagotavljajo svobodo govora, omogočajo svobodno delovanje gospodarstva ter upoštevajo in spodbujajo človekove pravice. Nato so ustanovili, da bi omogočili širitev teh načel po vsej Evropi ter zaščitili Evropo pred samo seboj (da se ne bi zapletla v še eno splošno vojno) in pred Sovjetsko zvezo.

Zdaj so razmere v Evropi precej boljše kakor nekoč, vendar je v njej še vedno mogoče opaziti neodgovoren politični radikalizem in nevaren nacionalizem, ponekod tudi fašizem. In Evropa še vedno ostaja bolj ali manj razdeljena na dva dela: svobodno Evropo (to je predvsem EU) in druge evropske države, ki si še vedno z velikimi težavami prizadevajo za temeljna načela demokracije, človekove pravice in svobodno gospodarstvo.

Kaj je torej treba storiti v dveh dneh srečanja voditeljev držav članic Nata na Walesu? Prvič, zavezništvo mora dokončno sprejeti širitveno strategijo. Če se bo Nato nehal širiti, bo to pomenilo, da mu ni uspelo izpolniti svojega zgodovinskega poslanstva. Države, kakršna je Gruzija, morajo vedeti, da lahko postanejo članice, tudi če se to ne more zgoditi takoj. Lahko namreč določimo jasen načrt do tega cilja. Nato bi se moral razširiti vse do Azerbajdžana na Kavkazu pa tudi do Moldavije. Drugič, Nato nujno potrebuje strategijo za Ukrajino. Putin ne namerava popustiti in gospodarske sankcije ne bodo ustavile ruskega predsednika, ki bi si rad prisvojil dele Ukrajine. Nato, Evropa in ZDA potrebujejo vojaško strategijo, poleg tega morajo dati ruskemu predsedniku vedeti, da jo imajo, hkrati pa ga morajo prepričati, da so jo pripravljeni uporabiti. Vojaška strategija mora predvidevati tudi uporabo letalstva ter podporo in oboroževanje ukrajinske vojske. Natu morda nikoli ne bo treba uporabiti te možnosti, vendar jo mora imeti na voljo. Nato je namreč vojaška organizacija, ki mora biti sposobna in pripravljena ukrepati, kadar je treba.

Poljska in baltske države nervozno opazujejo, kako se Ukrajina krivi pod težo ruskega vojaškega posega. Poleg tega se upravičeno sprašujejo: se še vedno lahko zanesemo na peti člen Severnoatlantske pogodbe? Predsednik Putin se namreč lahko odloči za napad na severnoatlantsko zavezništvo in zasede rusko govoreče pokrajine v baltskih državah. Za ruskega predsednika je »russkij mir« najpomembnejši element njegove zunanje politike in že večkrat je dokazal, da je pripravljen kršiti, prilagajati in zavračati vsa mednarodna pravila za dosego svojega cilja. Njegova ideologija spominja na radikalno ideologijo Slobodana Miloševića in njegove sanje o veliki Srbiji, zaradi katerih smo bili priča krvavemu razpadu Jugoslavije.

Zagotavljanje stabilnosti za hude čase

Slovenija ni na pragu konflikta, ni pa tudi prav daleč od njega. Pri zagotavljanju svoje energetske varnosti smo delno odvisni od Rusije, ki je največji dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji. Če se Putin ne zmeni za mednarodne zakone, nimamo nobenih razlogov za to, da bi verjeli, da bo ruski predsednik upošteval pogodbe, podpisane med Rusijo in Slovenijo. Prekinitev dobave plina zaradi kakršnih koli političnih razlogov lahko resno škodi slovenskemu gospodarstvu.

Treba je poudariti, da še vedno živimo v svetu, v katerem sistematično kršijo človekove pravice, demokratična načela in pravico do zasebne lastnine; živimo v Evropi, še vedno razdeljeni na tiste, ki so svobodni, in tiste, ki jim vladajo drugi; živimo v regiji, ki jo delijo etnično sovraštvo, medsebojne razlike in slabi gospodarski temelji. Takšne razmere niso varne in Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščila svetovno ureditev brez Nata. Partnerstvo z obrambnim zavezništvom, kakršno je Nato, se večini morda ne zdi nujno v času stabilnosti in gospodarskega razcveta, vendar je Nato temeljni varnostni steber, kadar se razmere zaostrijo. Nato je podoben stabilnim in zanesljivim delnicam z nizkim donosom. V dobrih gospodarskih razmerah se jih zdi nerazumno kupovati, vendar so nujne, kadar je treba zavarovati vrednost premoženja med sesutjem trga. Prav to zagotavlja članstvo v Natu – dolgoročno zavarovalno polico.

Preden bo naša delegacija zapustila srečanje voditeljev držav članic Nata, bi se morala stara voditeljica in novi vodja slovenske vlade, Alenka Bratušek in Miro Cerar, skupaj odločiti za povečanje našega obrambnega proračuna na dva odstotka BDP v prihodnjih dveh letih, kakor določajo merila o članstvu v Natu. To bi bila odgovorna odločitev, saj se ne vedemo prav nič junaško, če se zanašamo na druge, da bodo plačevali za našo obrambo in opravljali delo namesto nas.

–––––– Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Borut Grgič, nekdanji direktor Inštituta za strateške študije v Ljubljani in ustanovitelj Blejskega strateškega foruma