Državljanom in voditeljem držav članic EU

Znotraj EU upoštevanje načel pravne države in temeljnih vrednot še nikoli ni bilo tako zelo ogroženo.
Objavljeno
09. maj 2018 12.00
Posodobljeno
08. maj 2018 22.35
Želje po močnejši Evropi, ki so jih izrekali naši sodržavljani po britanskem referendumu, lahko ostanejo neuresničene, če besedam ne bodo sledila dodatna konkretna dejanja. FOTO: Reuters
Civico
Civico
V času gospodarskega okrevanja in precejšnje stabilnosti Evropejci pozabljamo, da smo ne tako dolgo nazaj stali na robu prepada ter da nas v resnici še vedno ogrožajo negotove geopolitične in finančne razmere z rekordno visokimi dolgovi v Aziji in Ameriki, ki lahko povzročijo še eno svetovno gospodarsko krizo.

Pred natanko dvema letoma smo na naslovnicah vodilnih evropskih časopisov pozivali k novemu evropskemu preporodu.

Predvsem smo poskušali preprečiti propad evropskega projekta v novih političnih razmerah, za katere je bil značilen vzpon populističnih in nacionalističnih občutkov. Prepričani smo bili, da lahko samo s splošnim gibanjem, ki združuje državljane in oblikovalce javnega mnenja vseh političnih prepričanj, ustvarimo dovolj političnega pritiska, da zagotovimo enotnost 27 držav članic, če bi se na britanskem referendumu morda odločili za izstop iz EU. Evropski voditelji so se strinjali z Davidom Cameronom, ki je zahteval, naj ne pripravijo nadomestnega načrta, saj je bil prepričan, da bi se zaradi morebitnih priprav na izstop Velike Britanije iz EU lahko povečalo tveganje za neugoden rezultat na referendumu.

Naš poziv je bil izjemno uspešen. Nanj se je odzvalo več deset tisoč državljanov po vsej celini. Vodje držav in vlad so nas povabili k sebi in – kar je še pomembnejše – upoštevali naša nasveta: poenotili so se med pogajanji in spodbudili prizadevanja za pripravo osnutka načrta za prihodnost Evropske unije. Predsednika evropske komisije in evropskega sveta sta nas zaprosila, naj usmerjamo razmišljanja o vsebini omenjenega načrta in razmišljanja o tem, kako najbolje opredeliti državno in evropsko suverenost. Rezultate teh razmišljanj smo pred letom dni predstavili v poročilu »Evropska pot v lepšo prihodnost«. Bistvo naših predlogov sta v precejšnji meri prevzela predsednik evropske komisije v svojem najnovejšem govoru o stanju v EU in francoski predsednik Emmanuel Macron v svojih odmevnih govorih na Sorboni in v Strasbourgu. Upošteval jih je tudi evropski parlament.

Številni naši konkretni predlogi so res zaživeli, denimo posvetovanja državljanov, ki so jih začeli organizirati v nekaterih državah članicah, napredujejo tudi obrambne raziskave in razvoj, saj evropska komisija zdaj daje prednost razvoju umetne inteligence, izboljšala se je kakovost informacij, začeli smo posodabljati evropski socialni model, posodabljamo tudi projekt Erasmusa v šolah, saj bo ta končno omogočal vsem Evropejcem, da bodo že zelo zgodaj začeli osebno spoznavati Evropsko unijo. Napredek bo seveda treba podpreti s proračunom, ki bo omogočal demokratizacijo Erasmusa, vzdrževal velikopotezen kulturni program in zagotavljal trajno krepitev prizadevanj na področju raziskav in razvoja. Veseli nas, da smo bili uspešni, toda kljub temu ostajamo zaskrbljeni.

Želje po močnejši Evropi, ki so jih izrekali naši sodržavljani po britanskem referendumu, lahko ostanejo neuresničene, če besedam ne bodo sledila dodatna konkretna dejanja. Najnovejši volilni rezultati kažejo, da se populistična gibanja vse bolj uveljavljajo. Še huje: zdi se, da upoštevanje načel pravne države in temeljnih vrednot, predvsem medijskega pluralizma in svobode govora, še nikoli ni bilo tako zelo ogroženo znotraj EU.


Poziv ob dnevu Evrope, 9. maju


Kljub temu se zdi, da so ljudje vse bolj pasivni in otopeli, čeprav se bo proces brexita končal v manj kot letu dni.
Zato 9. maja letos, ob dnevu Evrope, pozivamo k novemu preporodu in poziv namenjamo vsem voditeljem in državljanom, vsem tistim, ki vplivajo na javno mnenje, predstavnikom sindikatov in poslovnim organizacijam po vsej celini. Menimo, da morajo udeleženci zasedanja evropskega sveta junija nujno pripraviti jasen načrt za preporod EU, ta pa mora vsebovati konkretna dejanja, ki bodo kratkoročno in dolgoročno koristila državljanom, poleg tega morajo natančno določiti, kako bodo načrt izvedli. Če tega ne bodo storili, vsi tvegamo, da bodo na prihodnjih evropskih volitvah populistične sile tako uspešne, kakor niso bile še nikoli. Prav tako spodbujamo vse Evropejce, naj sodelujejo pri posvetovanjih državljanov, in upamo, da bodo vanje vključili tudi najranljivejše, da bodo na posvetovanjih resnično upoštevali vsa različna mnenja. Poleg tega smo globoko prepričani, da si je treba še bolj prizadevati za napredek in da moramo vsi skupaj poskušati postati še bolj inovativni in ambiciozni v prehodnem obdobju, kakršnega še nismo doživeli. Prav zato bi radi iznašli nov ukrep v evropski demokraciji.

Radi bi zagotovili trajno pravico udeležbe v političnem življenju EU, zato pozivamo vse, naj se nam pridružijo in pomagajo ustvarjati civico.eu, trajno državljansko platformo, ki bo naddržavna in večjezična ter bo omogočala državljanom, da je ne bodo uporabljali samo takrat, ko bodo potrebovali nasvet, ampak bodo lahko na njej vzpostavili tudi neposreden državljanski dialog, v katerem se bodo nenehno pojavljali konkretni predlogi, namenjeni evropskim ustanovam. Zaradi sodobnih digitalnih tehnologij, napredka pri avtomatiziranem prevajanju in razvoja umetne inteligence lahko na demokracijo pogledamo drugače kot do zdaj. Nikakor ne poskušamo odpraviti predstavniške demokracije, ampak jo poskušamo dopolniti z demokratičnimi sredstvi, ki omogočajo nenehno posvetovalno udeležbo. Bolj kot kdaj prej smo prepričani, da je treba našim sodržavljanom omogočiti, da bodo postali resnična naddržavna državljanska sila.

Sedemdeset let po haaškem kongresu, resničnem ustanovnem dejanju EU, predlagamo, da bi organizirali nov kongres evropske zavesti še pred koncem leta. Na njem bi se zbrali državljani, vsi, ki vplivajo na javno mnenje, in evropski voditelji vseh političnih prepričanj, nato bi skupaj napisali novo stran naše skupne zgodovine. Če se bomo posvetili konkretnim oblikam hitrega napredka in demokratični prenovi, ki bo ohranila naše temeljne vrednote, ter zbrali dovolj dobre volje, bomo spet obudili zaupanje med evropskimi državljani in evropskimi ustanovami v duhu obnovljene solidarnosti. To je nujno treba narediti, če bi radi preoblikovali EU v veliko demokratično, kulturno, socialno, okoljsko in industrijsko silo, ki bo odločilno vplivala na evolucijo našega planeta, ščitila koristi svojih državljanov in pomagala ustvarjati boljši svet.

Civico je neodvisna organizacija, katere cilj je dati nov zagon evropskim projektom.

Podpisniki poziva CIVICO Europa:
Guillaume Klossa (Francija), pobudnik ustanovitve skupine CIVICO Europa, menedžer, pisatelj in nekdanji član skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije (evropski svet); Alberto Allemanno (Italija), profesor prava, ustanovitelj omrežja Good Lobby; László Andor (Madžarska), ekonomist, nekdanji evropski komisar; Lionel Baier (Švica), filmski režiser; Miklos Barabas (Madžarska), režiser, Evropska hiša; Enrique Baron Crespo (Španija), nekdanji predsednik evropskega parlamenta; Mars di Bartolomeo (Luksemburg), predsednik luksemburškega parlamenta; Brando Benifei (Italija), član evropskega parlamenta; Sylvain Bonnet (Francija), poslovnež; Jean-Louis Borloo (Francija), nekdanji minister, odvetnik; Mercedes Bresso (Italija), članica evropskega parlamenta, nekdanja predsednica odbora regij; Elmar Brok (Nemčija), član evropskega parlamenta, nekdanji predsednik odbora za zunanje zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Philippe de Buck (Belgija), nekdanji generalni direktor skupine BusinessEurope, član evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Thomas de Charentenay (Francija), poslovnež; Daniel Cohn-Bendit (Francija/Nemčija), nekdanji vodja skupine zelenih (evropski parlament); Georgios Dassis (Grčija), sindikalist, nekdanji predsednik evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Piotr Dudek (Poljska), usklajevalec dela z mladimi in univerzami, CIVICO Europa; Paul Dujardin (Belgija), generalni direktor umetniškega središča BOZAR (Palais des Beaux-arts) v Bruslju; Isabelle Durant (Belgija), nekdanja namestnica premiera, pomočnica generalnega sekretarja UNCTAD; Michele Fiorillo (Italija), filozof, usklajevalec omrežja CIVICO Europa; Cynthia Fleury (Francija), filozofinja in psihoanalitičarka; Markus Gabriel (Nemčija), filozof; Christophe Galfard (Francija), astrofizik, pisatelj; Aart de Geus (Nemčija), predsednik Bertelsmannove fundacije; Felipe Gonzalez (Španija), nekdanji španski premier, nekdanji predsednik skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije (evropski svet); Sandro Gozi (Italija), minister za evropske zadeve; Danuta Hübner (Poljska), nekdanja evropska komisarka, predsednica komisije za ustavne zadeve (evropski parlament); Ulrike Guérot (Nemčija), direktorica skupine European Democracy Lab; Alain Juppé (Francija), nekdanji premier, župan Bordeauxa; Charles Kaisin (Belgija), oblikovalec; Evika Karamagioli (Grčija), univerzitetna profesorica; Mathieu Labey (Francija), podjetnik; Alain Lamassoure (Francija), poslanec v evropskem parlamentu, nekdanji minister; Christophe Leclercq (Francija), medijski podjetnik in ustanovitelj omrežja EurActiv; Jo Leinen (Nemčija), član evropskega parlamenta, predsednik Evropskega gibanja; Kirsten Van den Hull (Nizozemska), poslanka v parlamentu; René Van Der Linden (Nizozemska), nekdanji predsednik skupščine Sveta Evrope, nekdanji predsednik nizozemskega senata; André Loesekrug (Nemčija), ustanovitelj podjetja ACapital, tiskovni predstavnik projekta J.E.D.I.; Robert Menasse (Avstrija), pisatelj; Jean-Pierre Mignard (Francija), odvetnik; Aleksandra Micotaki (Grčija), predsednica organizacije Action Aid Hellas; Jonathan Moskovic (Belgija), ustanovni član CIVICO Europa, sousklajevalec pri projektu G1000; Ferdinando Nelli Feroci (Italija), veleposlanik, nekdanji evropski komisar, predsednik IAI; Catherine Noone (Irska), senatorka, predsednica skupščine državljanov Irske; Johanna Nyman (Švedska), nekdanja predsednica Evropskega mladinskega foruma; Sofi Oksanen (Finska), pisateljica; Guilherme d'Oliveira Martins (Portugalska), skrbnik Gulbenkianove fundacije, nekdanji minister; Erik Orsenna (Francija), pisatelj; Rosen Plevneliev (Bolgarija), nekdanji predsednik Bolgarije; Francesco Profumo (Italija), nekdanji minister, predsednik fundacije Compagnia di San Paolo; Sneška Quaedvlieg-Mihailović (Nizozemska, Srbija), generalna sekretarka organizacije Europa Nostra za zaščito evropske dediščine; Jean Quatremer (Francija), novinar in pisatelj; Francesca Ratti (Italija), nekdanja pomočnica generalnega sekretarja v evropskem parlamentu, ustanovna članica in predsednica skupine CIVICO Europa; Maria Joao Rodrigues (Portugalska), nekdanja ministrica, podpredsednica skupine socialistov in demokratov (evropski parlament); Robin Rivaton (Francija), pisatelj; Petre Roman (Romunija), nekdanji romunski premier; Taavi Roivas (Estonija), nekdanji estonski premier; Wytze Russchen (Nizozemska), ustanovni član skupine CIVICO Europa; Jochen Sandig, direktor plesne skupine Sasha Waltz and Guests; Roberto Saviano (Italija), pisatelj; Nicolas Schmit (Luksemburg), luksemburški minister za delo, zaposlovanje in priseljevanje; Gesine Schwan (Nemčija), vodja platforme za upravljanje Humboldt-Viadrina; Denis Simonneau (Francija), predsednik inštituta Europa Nova; Benjamin Spark (Belgija), umetnik; Wolfgang Tillmans (Nemčija), fotograf in kipar; Guy Verhofstadt (Belgija), nekdanji belgijski premier, predsednik skupine ALDE (evropski parlament); Vaira Vike-Freiberga (Latvija), nekdanja latvijska predsednica; Cédric Villani (Francija), matematik, dobitnik Fieldsove medalje, poslanec v parlamentu; Pietro Vimont (Francija/Italija), ustanovni član in operativni direktor CIVICO Europa; Luca Visentini (Italija), generalni sekretar Konfederacije evropskih sindikatov; Leendert de Voogd (Nizozemska), podjetnik; Sasha Waltz (Nemčija), koreografinja in plesalka; Wim Wenders (Nemčija), filmski režiser