Tiskane izdaje
Po streljanju v množico na koncertu v Las Vegasu v ameriški zvezni državi Nevada v nedeljo zvečer je vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell novinarjem dejal, da je »še posebej neprimerno politizirati tovrsten dogodek. Od njega sta minila komaj dva dneva in pol.« V dogodku je umrlo 59 ljudi, več kot 500 je bilo ranjenih in McConnell je vztrajal, da je »čisto prezgodaj razpravljati o zakonskih rešitvah« za epidemijo nasilja s strelnim orožjem v Ameriki. Prednostna naloga njegove stranke na področju zakonodaje, je dodal, bo še vedno znižanje davkov.
Izsiljevanje iz kongresa
McConnellov odziv je bil popolnoma usklajen s stališčem republikanske stranke do nasilja s strelnim orožjem. Vendar me žalosti, da nobeden od novinarjev, ki so se zbrali pred McConnellom, ni niti poskusil opozoriti na to vprašanje. Prav nič neprimerno ne bi bilo vprašati vodjo večine v senatu: »Če mislite, da je zdaj prezgodaj za takšno vprašanje, kdaj mislite, da bo pravi čas? Ali lahko predstavite časovni načrt?« Prav tako ne bi bilo neprimerno podvomiti o predpostavki, da demokrati »politizirajo« tragedijo. Navsezadnje republikanci že desetletja omenjajo politiziranje po vseh pobojih s strelnim orožjem.
McConnell in njegovi republikanski sodelavci bi morali pojasniti, zakaj niso pripravljeni niti razpravljati o rešitvah za nasilje s strelnim orožjem v Ameriki, namesto da jim pustimo, da se še naprej očitno samo izogibajo vprašanju nadzora nad strelnim orožjem. Odgovarjati morajo za svoja stališča, s katerimi zelo pomenljivo in pravzaprav zastrašujoče označujejo kakršno koli razpravo o nasilju s strelnim orožjem za politično vprašanje, ki omogoča nabiranje strankarskih točk, namesto da bi ga imeli za vprašanje, ki je povezano z javno varnostjo in se ga je treba lotiti z ustreznimi ukrepi.
Trdimo lahko, da so bila vsa streljanja v množice v Združenih državah Amerike v zadnjih desetletjih tako ali drugače povezana z republikanci. Po vsaki (predvidljivi) tragediji je stranka ovirala sprejetje kakršne koli zakonodaje, s katero bi okrepili nadzor nad orožjem. Leta 1996 je kongres pod nadzorom republikancev celo zagrozil, da bo nehal financirati inštitut Središča za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC), če bo samo poskusil raziskovati nasilje s strelnim orožjem. Do pokola v šoli Sandy Hook leta 2012 CDC ni smel opravljati nobenih tovrstnih raziskav.
Duševno bolnim namesto zdravljenja puške
Paul Ryan, republikanski predsednik predstavniškega doma, se je na streljanje v Las Vegasu odzval tako, da ni bil pripravljen govoriti o strelnem orožju, ampak je tragedijo raje označil za dogodek, povezan predvsem z duševnim zdravjem. Zato je Ryan glasno zagovarjal reforme sistema duševnega zdravja, ki so jih republikanci menda že pripravili.
Toda Ryan ni omenil, da so februarja njegovi republikanski kolegi (in štirje demokrati) v senatu glasovali za razveljavitev predpisa, na podlagi katerega je bila uprava za socialno varnost dolžna sporočiti imena duševno prizadetih prejemnikov socialne pomoči državnemu sistemu za takojšnje preverjanje kriminalne preteklosti.
Po glasovanju je ameriški predsednik Donald Trump razveljavil predpis in duševno prizadetim osebam omogočil nakup smrtonosnega strelnega orožja brez kakršnih koli omejitev. Poleg tega je Ryan pozabil omeniti, da je njegova stranka, medtem ko si je vztrajno prizadevala razveljaviti zakon o dostopni oskrbi (Obamacare) iz leta 2010, nameravala tudi nehati financirati programe za duševno prizadete in odpraviti predpis, na podlagi katerega morajo zavarovalnice in program Medicaid zagotoviti zdravljenje duševno bolnih.
Novinarji in strokovnjaki ponavadi niso pripravljeni jasno opozarjati na to, kdo je odgovoren za dogajanje v tej značilni ameriški zgodbi. Za neuspešno reševanje vprašanja nasilja s strelnim orožjem v Ameriki krivijo kongres, »esteblišment v Washingtonu« ali ves politični sistem. Takšna izmišljena nepristranskost je pravzaprav »lažna novica«. Čas je, da rečemo bobu bob: za to je v precejšnji meri odgovorna republikanska stranka.
Omeniti je treba tudi predelave strelnega orožja, zaradi katerih je strelec v lasvegaškem pokolu lahko streljal hitreje. Nekatere republikanske senatorje so že začeli hvaliti, ker so namignili, da bodo podprli prepoved tovrstnega prilagajanja strelnega orožja. Toda ko je demokratska senatorka Diane Feinstein predlagala podobno prepoved leta 2013, so ji republikanci množično nasprotovali. Po več desetletjih tako odločnega nasprotovanja kakršni koli omembi nadzora nad strelnim orožjem delna prilagodljivost, ki so jo republikanci pokazali pri prepovedi prilagajanja strelnega orožja – s prepovedjo bi dosegli samo to, da bi bilo ubijanje s polavtomatskim orožjem nekoliko počasnejše – ne bi smela biti nekaj, zaradi česar bi morali republikancem zdaj peti hvalo.
Po sledi denarja
Vedeti moramo, da so se nekateri demokrati in neodvisni predstavniki v kongresu občasno pridružili republikancem in skupaj z njimi onemogočali sprejetje zakonodaje o nadzoru nad strelnim orožjem. Vendar je treba upoštevati pomembno razliko: demokrati, ki nasprotujejo nadzoru nad strelnim orožjem, to počnejo v nasprotju z uradnim programom svoje stranke, republikanci pa to počnejo v skladu s programom svoje stranke. Zato krivda nikakor ne more biti enakomerno porazdeljena med strankama. Kot dokaz za to je treba samo slediti denarju. Po poročanju Los Angeles Timesa je leta 2016 ameriška orožarska zveza (NRA) namenila 52,6 milijona dolarjev za volilne kampanje, od tega samo 265 dolarjev – res je, prav ste prebrali – demokratskim kandidatom. McConnell je samo leta 2016 od zveze NRA prejel 1,3 milijona dolarjev.
Po pokolu leta 2012 na osnovni šoli Sandy Hook v Newtonu v ameriški zvezni državi Connecticut, ko je osamljeni strelec ubil 26 otrok in njihovih učiteljev, je demokratski senator Joe Manchin predlagal zakon, po katerem bi bilo treba pri vseh nakupih strelnega orožja preveriti splošne podatke kupca. Manchinov amandma ni pridobil 60 glasov podpore, s katerimi bi presegli republikanske ovire. Samo štirje senatorji od 54, ki so glasovali za zakon, so bili republikanci; samo pet senatorjev od 46, ki so glasovali proti zakonu, je bilo demokratov.
Množični morilci, kot so bili Adam Lanza na šoli Sandy Hook, Omar Mateen v nočnem klubu Pulse v Orlandu leta 2016, Stephen Paddock v Las Vegasu in mnogi drugi, so pritisnili na sprožilec. Toda republikanska stranka je bila politični sokrivec pri vseh teh morilskih pohodih.
Yasheng Huang, profesor globalne ekonomije in uprave na MIT Sloan School of Management ter gostujoči profesor na Kennedy School of Government na harvardski univerzi.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Project Syndicate, 2017
