Gostujoče pero: Obudimo pozabljeno vizijo razvoja
čet, 10.01.2013, 09:00
Gostujoče pero: Obudimo pozabljeno vizijo razvoja
Bremen ne bi smeli prelagati s starejših generacij na mlajše
Po mnenju redkih posameznikov doma in po svetu, ki Slovenijo dobro poznajo, premoremo dovolj bogastva, da bi z gospodarsko krizo lahko razmeroma hitro opravili. Naši predniki so se tega bogastva zavedali in temu primerno pametno gospodarili. Tako so nam ohranili zdrave gozdove in reke, ki so vsaj v zgornjih delih v naravnem stanju. Skoraj povsod imamo kakovostno pitno vodo, imamo zelo veliko raznovrstnost rastlin in živali v naravi ter pestro in urejeno kulturno krajino. Seveda te dediščine, ki je redkost v Evropi, ne bi bilo, če ne bi premogli razgledanih, med seboj povezanih in ustvarjalnih ljudi. Naravne danosti, ugodna geografska lega, ustvarjalnost, inovativnost in sodelovanje naj bodo tudi v prihodnje pomemben temelj razvoja Slovenije.

Stranpoti razvoja

V zadnjih dvajsetih letih sta bili delitev družbene lastnine in želja po oblasti za naše politike preveč mamljivi, zato je zastopanje interesov volivcev postalo drugotnega pomena. Politiki so naivno pričakovali, da se bo Slovenija z vstopom v Evropsko unijo samodejno razvijala v pravo smer. Pri prenosu evropske zakonodaje na domača tla je bilo preveč prepisovanja tujih rešitev in premalo upoštevanja naših posebnosti. V praksi zato pogosto srečujemo predpise, ki so cokla razvoja. Zaradi naštetega ni čudno, da so stranpoti razvoja šle v nasprotno smer od pričakovane. Znašli smo se v krizi, ki bi nas zaradi negospodarnosti prej ali slej doletela, tudi če ne bi bilo svetovne gospodarske krize. Spomin na sonaravni razvoj Slovenije pa je v takih razmerah povsem zbledel.

Kako iz krize?

Seveda ni realno pričakovati, da nas bodo politiki, zaradi katerih so problemi nastali, na koncu potegnili z gospodarskega in moralnega dna. Evropa nam ponuja izhod v sili, tako imenovano trojico. Zelo naivno je misliti, da zunaj Slovenije bolj vedo, kakšne rešitve so za nas najboljše, saj nimajo strokovnjakov, ki bi se ukvarjale posebno s Slovenijo. Preprosto bi nas spravili v predal držav, ki so po njihovi presoji podobne naši, in jih reševali po enem kopitu. Zato si od evropske trojice pač ne moremo veliko obetati.

Odgovor na vprašanje, kako iz krize, je precej bolj preprost, kot so rešitve, ki jih ponujajo od zunaj, nam pa niso napisane na kožo. Le vrniti se je treba na pot, ki je v več kot stoletje dolgem obdobju prinesla bogato dediščino. To pot priporoča tudi Evropska unija in reče se ji trajnostni razvoj. Gre za razvoj, ki na dolgi rok onemogoča nastajanje in prelaganje bremen s starejših generacij na mlajše. To je univerzalno zlato pravilo in je mogoče le ob uresničevanju vizije uravnoteženja gospodarstva, sociale in okolja. Gre za usmeritev, ki je obetavna na lokalni ravni, še precej pomembnejša pa je v globalnih razmerah.

Ravnotežje med gospodarstvom, socialo in okoljem se zdi na prvi pogled utopično ali pa vsaj časovno zelo odmaknjeno. V resnici pa je trajnostna ideja uporabna tudi kratkoročno. Gre za zeleni razvojni preboj, ki omogoča pametno izkoriščanje naravnih potencialov, in to na sedmih družbeno pomembnih področjih: prehranska samopreskrba, vrednostna veriga lesa, energetska prenova stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov in zeleni turizem. Dodamo lahko še projekte za boljšo pripravljenost na naravne nesreče in na klimatske spremembe na sploh. Našteti programi lahko razmeroma hitro okrepijo slovensko gospodarstvo, zagotovijo več deset tisoč novih delovnih mest in precej zmanjšajo škodljive vplive na okolje.

Zakaj je treba spremeniti ustavo?

Naša ustava – tako kot islandska – ni posebno ovirala mešetarjev pri nečednih poslih, poleg tega ne vsebuje nobene vizije razvoja. Zato po eni strani nastaja vse več idej, kako spremeniti ustavo, ki pa pogosto nimajo veliko skupnega s strankarskimi prerekanji na to temo. Sam se zavzemam za zapis trajnostne razvojne usmeritve v ustavo. Podrobnosti te ideje sem razložil v članku http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/trajnostni-razvoj-v-ustavo.html, ki je bil objavljen še pred začetkom protestov pri nas. Po drugi strani pa je tudi med podporniki sprememb kar veliko zagovornikov ustave – take, kakršna je. Problem je, kot pravijo, predvsem v nedoslednem uresničevanju ustavnih določb.

Dejstvo je, da smo še daleč od demokratične republike, kar naj bi Slovenija postala čez noč s sprejetjem ustave konec leta 1991. Daleč smo tudi od pravne in socialne države in težko bi rekli, da ima pri nas oblast ljudstvo. Zato bi bilo precej bolj koristno zapisati v ustavo zavezo za krepitev demokracije in pravne ter socialne države, saj tako kot je to zdaj zapisano v ustavi, ne ustreza dejanskemu stanju. Z zavezo za krepitev, torej z bolj dinamično ustavo, bi omogočili doslednejše uresničevanje omenjenih temeljnih določb sedanje ustave. Omejevanje demokracije, na primer, bi bilo tako očitno neustavno. Neustavno bi bilo tudi vsako odstopanje od usmeritve v trajno uravnotežen razvoj. Ponovitev megalomanske in zgrešene investicije, kot je bil v preteklosti EKK in zdaj Teš 6, ne bi bila več mogoča.

Islandska zgodba nam tudi nazorno kaže, kako koristno je, če ustavne pristojnosti predsednika države niso skoraj popolnoma protokolarne narave. Predsednik Islandije je v ključnem trenutku za prihodnost države izkoristil ustavno možnost veta na odločitev parlamenta, da morajo vsi državljani vračati dolg bankrotiranih zasebnih bank do tujih varčevalcev. Predsednik je modro razsodil, da si državljani tega denarja pač niso izposodili in ga zato niso dolžni vračati. Pri nas pa predsedniku države ostaja le neproduktiven konflikt v vrhu države v primeru pomembne odločitve parlamenta, ki ni v večinskem interesu volivcev. To gotovo ni dobro. Boljša je taka ustavna pristojnost predsednika države, ki zahteva tesno sodelovanje predsednika države, zakonodajne in izvršne oblasti. To je varovalka, da se veto predsednika zelo redko uporabi ali pa sploh ne.

Scenariji za izhod iz krize

Smo sredi turbulentnih časov. Ti na srečo prinašajo koristne ideje za izhod iz krize, ki pa same po sebi ne zagotavljajo, da se razmere še bolj ne poslabšajo. Da poslabšanja ne bi bilo, je dobro preigrati več možnih scenarijev ter se odločiti za najbolj zanesljivega in ga nato uresničiti. Sam ponujam naslednjega:

⚫ Protesti se nadaljujejo in krepijo, dokler jih izvršna oblast ne vzame dovolj resno. Hkrati se povečuje nabor koristnih idej, kako nadaljevati. Civilna družba izbere take predstavnike, ki jo bodo znali odločno zastopati, tveganje za ponavljanje napak iz preteklosti pa bo minimalno.

⚫ Ko dozori čas za pogovor, se začnejo pogajanja z namenom, da ideje, ki so kratkoročno uporabne, čim prej zaživijo v praksi. Nujni pogoj za kratkoročne spremembe je rekonstrukcija vlade, saj je treba zamenjati tiste ministre, ki so sicer lahko dobri vojaki na okopih koalicije, a niso kos izvajanju reform. Začne se tudi proces izboljševanja ustave.

⚫ Če pogajanja ne bodo dala zadovoljivega rezultata in bo vlada odstopila, se bo iz pogajalske skupine civilne družbe izoblikovala prehodna tehnična vlada. V prehodnem času se je treba ves čas zavedati omejene moči take vlade in nevarnosti preskoka v anarhijo, ki ji po pravilu sledi diktatura. Zato podpora civilne družbe nikakor ne sme popustiti.

⚫ Ko bo sklenjeno soglasje o najpomembnejših idejah za spremembe ustave in o drugih pomembnih spremembah, se lahko začne tekmovanje programov, kako te spremembe uresničiti. Brezglavo hitenje ne bi bilo produktivno, saj tako priprava programov kot izbira usposobljenih zastopnikov zahtevata svoj čas. Sicer se kaj lahko ponovi napaka Demosa, ki je prevzel oblast povsem nepripravljen.

⚫ Tekmovanje programov se konča z volitvami. Nova oblast pa začne s postopnim uresničevanjem na novo odkrite vizije razvoja Slovenije.

–––––– Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Gostujoče pero: Obudimo pozabljeno vizijo razvoja

Foto: Tadej Regent/Delo

Povezane novice

Trajnostni razvoj v ustavo!
22. junij ob 09:00
V ustavo je treba vnesti določbo, da se bo Slovenija razvijala uravnoteženo.
Prijavi sovražni govor