Tiskane izdaje
O naši domovini pogosto govorimo kritično, z nasveti, kaj vse bi lahko izboljšali. A od časa do časa je treba pogledati širšo sliko – kako se uvrščamo v primerjavi z drugimi državami.
V Delu je bila za leto 2014 objavljena uvrstitev Slovenije na »Legatum Prosperity Index«, verjetno najkakovostnejši primerjavi držav, ki ne temelji le na nekaj parametrih, kot je BDP, ampak upošteva vrsto najpomembnejših atributov. V tem prispevku obravnavamo lestvico blaginje za leto 2016 (http://www.prosperity.com/globe#SVN) in predvsem primerjavo z letom 2014.
Dramatični vzpon: okolje
V letu 2016 se Slovenija uvršča na izjemno visoko 20. (24.) mesto (številka v oklepajih označuje uvrstitev leta 2014), pred Španijo na 21. (26.), Portugalsko na 25. (27.), Češko na 27. (29.), Slovaško na 36. (35.), Hrvaško na 43. (50.), Makedonijo na 53. (69.) in Srbijo na 66. (77.) mestu. Prve tri so Nova Zelandija (3.), Norveška (1.) in Finska (2.), pomembne evropske države so Francija na 18. mestu (21.), Avstrija na 15. (15.), Nemčija na 11. (14.) in Anglija na 10. (13.).
Na prvem mestu smo v varovanju okolja. Kar zadeva varnost, smo na 14. mestu (12.), po osebni svobodi na 20. (24.) in izobraževanju na 22. (12.). Po vrsti gre takole: gospodarstvo, poslovno okolje, vladanje, izobraževanje, zdravje, varnost, osebna svoboda, socialni kapital, okolje. Slovenija je torej ocenjena takole: 20 (30/63, 60/25, 38/34, 23/12, 35/25, 14/12, 20/24, 22/30, 1) – črta za poševnico označuje uvrstitev leta 2014. Za leto 2016 je zadnji atribut okolje, v čemer smo prvi na svetu, kar nas je tudi dvignilo na lestvici. Največ, za 33 mest, smo se dvignili pri gospodarstvu, ki sestoji iz gospodarske odprtosti, makroekonomskih kazalnikov, rasti, učinkovitosti in priložnosti.
Pri poslovnem okolju pa smo za 35 mest padli, tj. pri poslovnem okolju, poslovni infrastrukturi, težavah pri inovacijah in fleksibilnosti trga dela. V oči bode padec pri izobraževanju z 11. mesta na 23. na svetu, pri čemer ni jasen vzrok padca in lahko le ugibamo, da je povezan z omejitvenimi ukrepi pri zaposlovanju in financiranju šolstva in znanosti. Če je to res, potem se lahko le vprašamo, zakaj so zadnje vlade vse po vrsti gluhe za pripombe o nevzdržnih omejitvah na teh področjih. Še bolj so problematični razni numerološki kazalniki, ki kažejo, da smo v znanosti in šolanju vsako leto boljši, medtem ko je tako strokovnjakom kot zaposlenim na tem področju jasno, da so razmere bistveno slabše kot pred nekaj leti.
Slabše ZDA in presenetljivo boljša Grčija
Še nekaj zanimivih držav: ZDA so v dveh letih padle za šokantnih sedem mest (14/17, 1/11, 22/12, 8/11, 32/31 26/21, 4/7, 35). Za padec je krivo slabo varovanje okolja, padli pa so tudi pri kakovosti vladanja, ki sestoji iz učinkovitosti, demokratičnosti, sodelovanja in vladavine prava. Zanimivo bo primerjati te rezultate, ki so povezani z Obamovim predsednikovanjem, z dosežki Trumpa v prihodnjih letih.
Grčija je bila leta 2016 na 44. (59.) mestu, kar nakazuje, da se razmere vsemu navkljub tako v Grčiji kot Evropski uniji stabilizirajo. Tudi Italija se je s 37. mesta dvignila na 32. Če se brexit ne bo spremenil v trgovinsko vojno in bo Draghi nadaljeval spodbujevalno politiko, je realno pričakovati nadaljnjo gospodarsko rast tako v EU kot v Sloveniji.
Podrobnejša vsebinska in formalna analiza pokaže še nekaj zanimivosti: problem brezposelnosti ostaja »statistična kategorija«, kjer je uradna brezposelnost več kot 50 odstotkov nižja kot v resnici. V praksi to pomeni, da je v Sloveniji namesto 100.000 v resnici od 150.000 do 200.000 brezposelnih. Če nimamo časa brati poglobljene študije, nam hiter vpogled poda število dejansko zaposlenih – recimo mladih moških nekaj nad 40 odstotkov in mladih žensk nad 30 odstotkov.
Četudi predpostavimo, da precejšen del tistih, ki niso zaposleni, noče ali ne more delati, je razlika do uradnih statistik prevelika. Podobno se postavi vprašanje o smiselnosti trditev, da prihod delavcev, ki niso slovenski državljani, poveča zaposlenost – tudi tu so velika odstopanja od dejanskih razmer in številk. Po drugi strani pa brezposelnost, čeprav merjena tako, da kaže manjše številke od realnih, ne pokvari vrstnega reda, saj vse »potvori« na enak način.
Globalizem globalno škodljiv
Verjetno smo že dostikrat prebrali, da je globalizacija dobrodošla za države s poceni delovno silo, kot sta Kitajska ali Indija, v razvitih državah, med katere upravičeno (!) spada Slovenija, pa je prinesla velike dobičke samo elitam, medtem ko so skoraj vsi drugi prebivalci absolutno približno na istem kot pred desetletji, v resnici pa jim gre relativno bistveno slabše – glede na elito in glede na prebivalce drugih držav.
Tega tabele o blaginji ne pokažejo pregledno, saj so najrazvitejše države sveta bolj ali manj ostale na svojih mestih. Če pa pogledamo spremembe oziroma rast ali nominalnega ali realnega BDP, vidimo, recimo, v EU in ZDA rast za dva do tri odstotke na leto zadnja desetletja, medtem ko Kitajska dosega v povprečju približno desetodstotno. Primerjava EU, Kitajske in EU pokaže, da smo pri tem, koliko kilogramov kruha/jekla itd. kupimo/potrošimo/proizvedemo, skoraj enako uspešni.
Globalizem vseeno ostaja ena najbolj dvomljivih usmeritev EU, saj mu je večina političnih voditeljev, medijev in ekonomistov naklonjena kljub nespornim empiričnim in semantičnim analizam, ki neizpodbitno kažejo njegovo škodljivost za večino Evropejcev in tudi Slovencev. (Pri tem ne smemo mešati jabolk in hrušk – če govorimo o globalnosti brez ukinjanja multikulturnosti in meja, so internet, splet in sprejemanje globalnih storitev in rešitev zelo pozitivni tako za posameznike kot za države.)
Lestvica inštituta Legatum seveda ni edina in ne zajema vrste drugih atributov, ki so pomembni za kakovost življenja oziroma kažejo pomembnost države. Recimo, vojaška moč države je še kako pomembna za njen ugled in tu, podobno kot po opravljeni (in načrtovani) razprodaji podjetij in institucij, smo daleč od normalne suverene države, saj niti ne nadzorujemo svojega neba, ampak to za nas počnejo sosedi Italijani ali Madžari. Kaj dosti nam ne pomaga niti to, da smo po številu prebivalcev med prvimi v misijah Nata v tujini. Po drugi strani pa smo izredni v športu – na skoraj vseh večjih tekmovanjih smo med prvimi po osvojenih kolajnah na prebivalca.
Pomembne so tudi druge komponente, kot so velikost, raznolikost in podnebje samo. Malta ali Mauritius sta resda visoko uvrščena, a hudo gosto naseljena. Švedska, Finska in Norveška so med najviše uvrščenimi na svetu, a poleti noči niti ni, pozimi pa sonce v najboljšem primeru posije za kakšno urico ali dve. Slovaška na primer nima morja. Tudi glede teh danosti je Slovenija več kot odlična.
Več zdrave pameti in poštenja
V Sloveniji je ogromno področij, ki bi se jih dalo precej preprosto izboljšati ali vsaj ne delati nadaljnjih napak. Poglejmo samo protikorupcijsko komisijo, ki so jo politiki bolj ali manj uničili s kadrovskimi izbirami, pa smo to mirno sprejeli. Te dni so bili v Romuniji obsežni protesti, ko so podobno poskušali narediti politiki s spremembo zakonodaje – očitno preveč eksplicitno. Veliko stvari lahko še izboljšamo z zdravo pametjo, kakovostno stroko in upravljanjem – in seveda z več poštenja.
Ne glede na to pa smo v seštevku ena vodilnih državah sveta in na to moramo biti upravičeno ponosni, še bolj kot po analizi leta 2014, saj smo v dveh letih napredovali za štiri mesta in smo na fantastičnem 20.!
prof. dr. Matjaž Gams,
član Inženirske zbornice Slovenije
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
