Upravno sodišče odpravilo odločbe o internetni nevtralnosti

Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki je uzakonila in uveljavila internetno nevtralnost. Druga v Evropski uniji in med prvimi v svetu je v zakonodajo zapisala, da namerava ščititi odprt in nevtralen dostop do interneta. Regulator trga – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – je po prejeti prijavi kršitev zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) kršiteljem naložil, da morajo ves internetni promet enakovredno obravnavati in obračunavati.

Mednarodni sloves države, zavezane k zaščiti odprtega in nevtralnega dostop do interneta, ni trajal dolgo. Razblinilo ga je upravno sodišče, ki je z nenavadno površnimi sodbami odpravilo Akosove odločbe o prepovedi kršitev internetne nevtralnosti.

Sodišče se ni poglobilo v vsebino

Sodišče je odločbe razveljavilo z utemeljitvijo, da je Akos zakonske določbe o internetni nevtralnosti narobe razlagal in uporabil. V obrazložitvi je še zapisalo, da načela o internetni nevtralnosti v ZEKom-1 niso dovolj natančno prenesena. Sodišče je pri tem sledilo argumentom operaterjev – Telekoma Slovenije, Si.mobila in Telemacha – ni pa se vsebinsko poglobilo v problematiko internetne nevtralnosti.

Nasprotniki nevtralnosti interneta so informacije o padlih odločbah takoj pograbili, jih po svoje interpretirali, ne da bi dovolj dobro poznali ozadje, in izrabili za podkrepitev svojih argumentov. Še preden so prišle do slovenske javnosti, so jih prejeli tuji svetovalci naših operaterjev in jih objavili na socialnih omrežjih. Razširile so se kot prerijski požar. Čas objave je kot nalašč sovpadal z zaključnim delom javnega posvetovanja Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) o smernicah nacionalnim regulatorjem za uveljavljanje novih evropskih pravil o internetni nevtralnosti.

Tuji svetovalci so na račun Akosa izrekli vrsto ostrih kritik. Že na njegovi junijski mednarodni delavnici o internetni nevtralnost so mu očitali, da ni predstavil dejstev ali dokazov o tem, zakaj je regulacija internetne nevtralnosti potrebna. Enako so očitali predstavnikom Evropske unije, Bereca in civilne družbe, ki jih je povabil na delavnico. Akos ni predstavil niti tržnih in konkurenčnih razlogov niti koristi za potrošnike in trg, zaradi uveljavitve internetne nevtralnosti in prepovedi ničelne tarife. Tega ni storil niti na sodišču.

Operaterji si manejo roke

Eden od tujih svetovalcev, John Strand, je po delavnici povzel mnenje operaterjev in še pred izdajo sodb v mednarodno javnost zasejal seme dvoma. Suvereno je zapisal, da je ničelna tarifa v Sloveniji skladna z zakonom in da so Akosove odločbe nezakonite. Zdi se, kot da je že vnaprej poznal odločitev sodišča. Nekaj dni kasneje je sodišče z izdajo sodb pritrdilo njegovim navedbam. Strand je bil kritičen tudi do Akosovih postopkov, pri čemer je spregledal, da kršiteljev sploh ni kaznoval, kot narekuje praksa uglednih tujih regulatorjev.

Sledil je plaz komentarjev o padli internetni nevtralnosti v Sloveniji, ki naj bo v poduk Berecu pri pripravi smernic, ki jih bo predstavil konec avgusta. Operaterji si manejo roke. Poznavalci evropske in slovenske zakonodaje s področja elektronskih komunikacij in internetne nevtralnosti pa smo zgroženi in ogorčeni nad ravnanjem slovenskih državnih organov in politike.

Opozarjali smo na nedorečenost ZEKom-1, a so na direktoratu za informacijsko družbo politike in javnost zmotno prepričevali, da podrobnejša opredelitev internetne nevtralnosti ni potrebna. Celo v predlogu sprememb ZEKom-1C, ki so v javnem posvetovanju, ne predlagajo odprave pomanjkljivosti. Opozarjali smo tudi Akos, ki v treh letih ni uspel pripraviti splošnega akta, s katerim bi podrobneje uredil izvajanje določb o internetni nevtralnosti. Splošni akt je bil še zlasti nujen, potem ko so poslanci ob sprejemanju ZEKom-1 iz zakona črtali strogo določbo o prepovedi cenovne diferenciacije.

Poslanci odprli pot ničelni tarifi

Največji slovenski operaterji so bili prepričani, da so poslanci s črtanjem omenjene določbe dovolili cenovno diferenciacijo. S tem pa tudi neomejeno ponujanje storitev po ničelni tarifi, pri kateri se prenos podatkov za izbrane storitve in aplikacije ne šteje v mesečno zakupljeno kvoto. Še več, načela internetne nevtralnosti razlagajo, kot da so tehnični in komercialni pogoji povsem ločeni. V to so prepričali celo svoje pravne svetovalce in sodišče, ki je sledilo njihovi zmotni razlagi. Tehnični in komercialni pogoji se namreč prepletajo in jih pogosto ni mogoče obravnavati ločeno.

Tako tudi kršitev določb o internetni nevtralnosti v primeru ničelne tarife ni mogoče obravnavati zgolj z vidika tehničnih pogojev. Še posebej ne v primeru nekaterih storitev, ki so jih po ničelni tarifi ponujali operaterji, zlasti Telekom Slovenije, ki predstavljajo grobo kršitev določb o internetni nevtralnosti že na osnovi obstoječe zakonodaje. Seveda obstajajo izjeme in vse storitve po ničelni tarifi niso nujno škodljive. A za to potrebujemo jasna pravila, ki jih Akos v treh letih ni uspel pripraviti.

Interesna prepletenost

Akosova pasivnost morda ni presenetljiva, če vemo, da ga vodijo ljudje, ki prihajajo iz podjetij, ki jih Akos nadzira, ali njihovih dobaviteljev in se vanje vračajo. Govorimo o skrajno problematični povezanosti z glavnimi akterji. To velja brez izjeme za vse direktorje doslej in tudi za vodje področja telekomunikacij. Zato morda ne preseneča, da je Akos ignoriral internetno nevtralnost, vse dokler ni prejel prijave o Telekomovi kršitvi in je zadevo prevzela služba za nadzor, ki je pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov relativno neodvisna.

V Berecovem javnem posvetovanju smo opozorili, da je ponudba storitev po ničelni tarifi v Sloveniji negativno vplivala ne le na dobrobit potrošnikov, ampak tudi na ponudnike vsebin in aplikacij. Po uveljavitvi internetne nevtralnosti in prepovedi ničelne tarife smo bili potrošniki deležni takojšnjih pozitivnih učinkov. Cene storitev so padle, količine zakupljenega prenosa podatkov v mobilnih paketih so se znatno povečale in potrošniki imamo danes večjo izbiro. Koristi so bili deležni tudi ponudniki vsebin in aplikacij, ki imajo enakopravnejše pogoje v primerjavi z velikimi mednarodnimi ponudniki in vertikalno integriranimi operaterji kot je Telekom Slovenije.

V korist posameznikov in države

Odprt in nevtralen internet je pomemben za svobodo izražanja in obveščanje ter polno uživanje človekovih pravic in svoboščin. Posamezniki moramo imeti možnost svobodnega, neomejenega komuniciranja in inoviranja, da smo lahko dejavno udeleženi v informacijski družbi in da nismo zgolj potrošniki. Odprt in nevtralen internet je pomemben tudi za digitalno gospodarstvo, zlasti za zagonska in številna majhna podjetja, ki so pomemben nosilec gospodarske rasti, inovativnosti, zaposlovanja in vključevanja v družbo.

Za zaščito internetne nevtralnosti ni dovolj načelno zavzemanje zanjo. Potrebujemo odločno politično zavezo, jasno zakonsko opredelitev ter predvsem neodvisnega, kompetentnega in odgovornega regulatorja. Le takšen regulator bo lahko suvereno in neodvisno presojal zadeve ter deloval hkrati v korist državljanov, gospodarstva in države.

**

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.