Javna sredstva za znanost – vse po starem?

Ko je jeseni 2014 József Györkös prevzel krmilo agencije za raziskovanje (ARRS), smo mnogi verjeli, da bo odpravil nepravilnosti pri razdeljevanju javnih sredstev za znanost. Prisluhnil je številnim kritikam in si jih marljivo zapisoval, zato smo mu zaupali in tudi razumeli, da bo v letu 2015 še po starem, spremembe pa pridejo z novim pravilnikom o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. Ta določa postopke za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost.

Ustavljeni projekti

Že nekaj let namreč praktično ni bilo razpisa, ki bi bil izpeljan brez upravičenih kritik, prenekateri pa so se prilagodili slabim pravilom in jih izkoristili sebi v prid. Januarja 2015 je ARRS iz predstavnikov najpomembnejših deležnikov ustanovila usmerjevalno skupino, ki je do aprila izoblikovala predloge za odpravo anomalij. Na začetku poletja se je zamenjal tudi znanstveni svet ARRS, s čimer so bile vzpostavljene vse možnosti za korenite spremembe sistema ocenjevanja prijavnih vlog na različne razpise.

Zaupanje v novo vodstvo je že do poletja močno upadlo. Na podlagi neobjavljenih kriterijev je bila ustavljena množica odličnih projektov že v prvi fazi; ker ni nihče ukrepal in ker pritožbe tako rekoč niso možne, je bilo za 12 milijonov evrov prepozno. Jeseni je ARRS namenila milijon evrov spodbujanju brezposelnih mladih doktorjev znanosti. Kar nekaj izbranih je bilo na zavodu za zaposlovanje le nekaj dni, torej so bili najverjetneje samo fiktivno brezposelni. Sicris točke, po katerih so razvrščali uspešne, so na vrh pripeljale tiste, ki so objavljali na primer pri založbi Vega press v Londonu, ki jo predstavlja le poštni nabiralnik. Oseba, ki je doktorirala v tujini, ni mogla dobiti zahtevanih točk, saj do teh ni mogoče priti brez številke raziskovalca, njena pridobitev pa je vezana na zaposlitev v kateri od raziskovalnih skupin v Sloveniji. Uspešni kandidati so bili povezani tudi z vodstvom agencije. Nihče ni ukrepal. Na anomalije je opozoril še razpis za sofinanciranje znanstvenih monografij, ki je med drugim predvidel financiranje devetih astroloških monografij. Razpis ni bil ponovljen, za nepravilnosti pa tudi nihče ni odgovarjal.

Po vseh teh zapletih je Györkös (Delo, 2. novembra 2015) ugotovil: »Prilagajanje sistemu je splošna značilnost, o kateri govori manifest iz Leidna. Problem vrednotenja znanosti je, da se sfera prilagodi. ... Zato je pomembno, da imamo zelo jasne pravilnike, da ARRS dela pregledno, da so vse javne razprave od začetka leta potekale prek usmerjevalne skupine. Javnost je sama priznala, da toliko dialoga v znanosti še nikoli ni bilo. Zdaj se spreminjajo pravilniki in procesi. Slika je zelo kompleksna. Za pravilnik upamo, da bo sprejet do konca leta ali vsaj do sredine januarja.«

Obzorje 2020 in naš pravilnik

Kot obljubljeno, je bil v začetku decembra na spletni strani ARRS objavljen predlog novega pravilnika. Pričakovali smo, da bo upošteval predloge usmerjevalne skupine in mednarodne smernice na primer Evropskega sveta za konkurenčnost, Science Europe, deklaracijo DORA San Francisco, manifest iz Leidna, zagotovo pa vsaj kriterije in pravila, po katerih se ocenjujejo prijave na razpise Obzorja 2020 in ERC. In kaj od naštetega je upoštevano v predlogu pravilnika?

Pravilnik uvaja nekaj sprememb, ki jih je priporočila usmerjevalna skupina, vendar v primeru »tehničnih razlogov«, ki niso določeni, ocenjevanje poteka po starem, brez usklajenega mnenja recenzentov. Enofazni postopek izbora, ki je druga najpomembnejša zahteva usmerjevalne skupine, je predviden samo v posebnih pogojih, ki so le malo verjetni. Precejšnje razhajanje je tudi pri drugih ukrepih, ki jih je predvidela usmerjevalna skupina, posebno pri načinu vrednotenja znanstvene odličnosti. Točke iz sistema Sicris so še vedno bistveno precenjeno merilo za ocenjevanje, njihova verodostojnost pa se ne preverja. Na začetku pravilnika je zapisano, da se pri interpretaciji kriterijev za raziskovalne projekte upoštevajo veljavni dokumenti Obzorja 2020 in ERC in smiselno sledi načelom manifesta iz Leidna 2015. Pa je res tako?

Obzorje 2020 ima eno- in dvofazne razpise, kar se določi pred objavo razpisa; pri nas bo to odločil direktor ARRS po odpiranju prijav na prvo fazo. Pri dvofaznem postopku se v Obzorju 2020 v drugo fazo uvrstijo vsi predlogi, ki so presegli vnaprej določen mejni prag. Pri nas se bo kot doslej upošteval variabilni mejni prag in direktne uvrstitve v drugo fazo ne glede na vsebino projekta. To je slovenski absurd, ki povečuje neenake možnosti v znanosti. Naš pravilnik zahteva, da ima ocenjevalec akademski naziv profesorja in da je nosilec projektov pri lastnih agencijah. Evropska komisija vključuje tudi recenzente iz gospodarstva in druge relevantne uporabnike ter že vsaj deset let upošteva tudi uravnoteženost po spolu (40-odstotne kvote). V nasprotju z ARRS za sodelovanje pri razpisih ni vstopnih pogojev, ocenjujejo pa se vsebina, potencialni vpliv in kakovost oz. učinkovitost izvedbe; močno je poudarjen zlasti potencialni vpliv rezultatov projekta. Pri nas bo na izbor še vedno bistveno vplivalo minulo delo (Sicris točke), ne pa vsebina predloga in njegov potencialni vpliv. Tako tudi novi kriteriji ne podpirajo prodora novih idej in kadrov ter s precenjenim minulim delom in favoriziranimi prijavitelji, ki preskočijo prvo fazo, povečujejo centralizacijo obstoječih centrov moči. Prednostno listo projektov v Obzorju 2020 določa usklajena ocena recenzentov, ki se kasneje ne spreminja. Pri nas je drugače; listo projektov določi panel, ki lahko tudi vpliva na njihov vrstni red, 5 odstotkov projektov pa lahko po lastni presoji na listo uvrsti znanstveni svet ARRS. Zelo pomembni sta tudi definicija in uporaba konflikta interesov ter raziskovalne integritete. Ker »izjava o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti« ni objavljena, sicer ni mogoče podati celovite ocene tega aspekta. Vendar pravilnik ne predvideva zaznave konflikta interesov iz vrst zaposlenih na ARRS, članov stalnih ali občasnih teles agencije ter ocenjevalcev. Niso omenjeni spoštovanje etične in odgovorne znanosti, preprečevanje financiranja slabe znanosti, zaznava ali obravnava kršitev raziskovalne integritete ter preverjanje in sankcioniranje dvojnega financiranja. Manjkajo tudi ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti.

Kaj početi s predlogom?

Pravilnik ne upošteva osnovnih prioritet Evropskega sveta za konkurenčnost, ki zadevajo integriteto, ki je osnova za odlično znanost, in enakih možnosti. Zavezo k izvajanju ukrepov je podpisala tudi Slovenija (MIZŠ, 1. decembra 2015). Kdaj bo ta zaveza udejanjena in kdaj upoštevana pri razdeljevanju javnih sredstev za znanost?

Ker je ARRS članica Science Europe, je nenavadno, da pravilnik ne upošteva poenotenja meril in postopkov ocenjevanja v evropskem prostoru, kar bi omogočilo podporo skupnim razpisom različnih nacionalnih agencij. ARRS take razpise že izvaja z madžarsko in avstrijsko agencijo, vendar brez poenotenja kriterijev ocenjevanja.

Čeprav v 3. členu pravilnika piše, da »smiselno sledi načelom manifesta iz Leidna 2015«, je med njima veliko razhajanj. Brez večjih težav najdemo kršenja načel manifesta, na primer pri razdeljevanju mentorskih mest, ocenjevanju programov, izboru recenzentov, ocenjevalnih kriterijih, neprimernem vrednotenju znanstvenoraziskovalnih del v slovenskem jeziku, ki so ključnega družbenega pomena (npr. pravo, slavistika …), oceni uspešnosti raziskovalca, (ne)prepoznavanju sistematičnih učinkov posledic kvantitativnega ocenjevanja in podobno. Prav to so »prilagoditve«, ki jih omenja tudi direktor ARRS.

Kaj torej početi s predlogom težko pričakovanih sprememb krovnega pravilnika ARRS? Očitno je zelo slabo pripravljen, saj ne upošteva niti dela usmerjevalne skupine in evropskih dokumentov, ki jih je podpisala tudi slovenska vlada. Kljub temu se pričakuje, da bo nemudoma sprejet, sicer bodo menda težave pri novem razpisu za nacionalne projekte. Ali se s to grožnjo skuša izsiliti sprejetje slabega pravilnika? Ali je predlog toliko boljši od dosedanjega pravilnika, da bi ga kazalo podpreti? Kaže, da je prav vse spremembe mogoče »tehnično« zaobiti, kar omogoča številne inovativne »prilagoditve«.

Morda je poleti 2015 kdo še lahko Györkösu verjel, da spremembe prihajajo in je prepozno le za 12 milijonov, ki so bili razdeljeni v zadnjem razpisu za raziskovalne projekte (Dnevnik, 26. avgusta 2015), vendar predlog pravilnika kaže drugače. Delo, ki so ga deležniki in razpravljavci namenili sejam usmerjevalne skupine, in številne obljube so bile očitno le pesek v oči zainteresirani javnosti. Kako to pojasni direktor Györkös? Kako te poteze nadzira upravni odbor ARRS pod dolgoletnim vodstvom prof. Rada Bohinca? Kako lahko tako »spremenjeni« pravilnik zagotovi strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, kar je temeljna naloga ARRS, kažejo nedavne izkušnje. Kdaj torej lahko pričakujemo javno obljubljene spremembe? Pravilnik je še vedno v medresorskem usklajevanju, pustimo se presenetiti.

–––––––––––

Prispevek je mnenje avtoric in ne izraža mnenja institucij, v katerih sta zaposleni.