Tiskane izdaje
Po 300 letih industrializacije se naša evropska skupnost pomika proti trajnostnemu obstoju z majhnim vplivom na okolje. Naš BDP se je od leta 1990 povečal za 50 odstotkov, naše emisije pa so se kljub temu zmanjšale za 22 odstotkov. To pomeni, da smo emisije uspešno ločili od gospodarske rasti in dokazali, da med tema dvema ciljema ni treba delati kompromisov. Še pomembneje pa je, da se globalno povečuje zavedanje, da lahko klimatske spremembe v prihodnosti povzročijo recesijo, ki bo še bistveno večja od globalne recesije leta 2008. Navsezadnje smo v 21. stoletju doživeli devet od desetih zabeleženih najtoplejših let, pri čemer je bilo leto 2016 najbolj vroče do zdaj.
Ironija pa je, da je bilo leto 2016 hkrati najuspešnejše leto do zdaj v boju proti klimatskim spremembam. To leto zelo zaznamujeta tudi začetek veljavnosti pariškega sporazuma in sprejetje našega svežnja »Čista energija za vse Evropejce«. V tem svežnju smo predlagali 90 odstotkov tega, kar smo najavili v Okvirni strategiji za trdno energetsko unijo leta 2015. Zato sem leto 2016 poimenoval leto potrditve. In zato leto 2017 imenujem leto uresničitve.
Boj proti podnebnim spremembam
Smisel tega svežnja ni samo to, da nam bo omogočil doseganje klimatskih in energetskih ciljev – ampak je v osnovi orodje za modernizacijo našega industrijskega in gospodarskega sistema v korist naših državljanov. Gre za spremembo paradigme, v okviru katere želimo izvesti prehod s centraliziranih sistemov na fosilna goriva na bolj decentraliziran, demokratiziran, raznolik, digitaliziran in prebojen model.
Tako pri tem ne gre samo za energijo ali boj proti klimatskim spremembam, ampak za predrugačenje našega gospodarstva, njegovih virov rasti, delovnih mest in blaginje. Boj proti klimatskim spremembam je zelo smiseln tudi s poslovnega vidika. Če bomo v globalni dirki za energetski prehod dosegli ustrezne rezultate, se bodo odprle nove komercialne priložnosti, ki bodo v Evropo prinesle več zelenih delovnih mest, hkrati pa se bo moderniziralo naše celotno gospodarstvo in pomagalo »rešiti naš planet«.
V preteklih dveh desetletjih se je digitalizacija zgodila skoraj hkrati z velikim napredkom na področjih obnovljivih virov energije in transporta. Ti preboji pomenijo nenehne izzive za tradicionalne poslovne modele. Vlade pa morajo podjetjem pomagati pri prevzemanju učnih krivulj nezrelih trajnostnih tehnologij in kapitaliziranju velikih primerjalnih prednosti, ki jih že imamo v Evropi.
Razvoj prelomnih tehnologij za boljše življenje
Odziv evropske komisije na to veliko odgovornost je povzet v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (načrtu SET). Ta načrt koordinira države članice pri vpeljevanju desetih tehnologij; njegovi cilji pa so zmanjšati stroške obnovljivih virov in izboljšati njihovo integracijo, razviti pametne domove in na splošno povečati inteligenco našega energetskega sistema, povečati uporabo energetsko učinkovitih rešitev za zgradbe, izboljšati cenovno učinkovitost naše industrije, okrepiti naše energetske možnosti za trajnostni transport, postati konkurenčni v sektorju akumulatorjev ter povečati dejavnosti raziskav in inovacij na področju zajemanja ogljika, shranjevanja in uporabe ter povečanja jedrske varnosti.
Letos bo jubilejno leto in zabeležili bomo deset let nenehnih prizadevanj za mobilizacijo prizadevanj skupnosti inovacij. V Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo smo zastavili zelo ambiciozne cilje na področju raziskav in inovacij, s katerimi smo želeli navdihniti zmanjšanje stroškov, izboljšave uspešnosti in uvedbo po vsem svetu. Da bi dosegli te cilje, zbližujemo visokošolsko izobraževanje, raziskave in podjetja znotraj kroga skupnosti inovacij, kot smo novembra lani razpravljali na konferenci načrta SET v Bratislavi.
Če bomo podprli te prelomne tehnologije, bomo vsi imeli korist od cenejših računov gospodarskih javnih služb, boljših energetskih storitev, čistejšega zraka in večje kakovosti življenja. Brez načrta SET in drugih pobud, kakršna je Horizon 2020, bi bil naš odziv na klimatske spremembe omejen, in to v času, ko je ukrepanje najbolj potrebno.
Globalno vodstvo na področju klimatskih ukrepov
Glede na doseženi napredek pri vodenju te večstranske preobrazbe do bolj trajnostnega gospodarstva smo nedavno predstavili »Državo energetske unije«. Ocenili smo, kje smo in kaj je še treba storiti, da bomo dosegli energetsko unijo, ki bo služila raznolikim potrebam 28 držav članic. Razmislili smo tudi o napredku energetskih inovacij in nadaljnjih korakih. Določili smo politične prioritete za leto 2017. In ker želimo, da bo imela energetska unija močne družbene in zunanje razsežnosti, si bomo, poleg zagotavljanja trajnosti procesa modernizacije gospodarstva, še naprej prizadevali za družbeno pravičen domači prehod ter povečanje evropske konkurenčnosti in globalnega vodstva na področju klimatskih ukrepov v tujini.
Maroš Šefčovič,
podpredsednik evropske komisije, odgovoren za energetsko unijo
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
