Tiskane izdaje
Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je posegel na številna področja, a zdi se, da se šele zdaj odkrivajo prave dimenzije in pravi namen posega, tako v številne socialne pravice kot tudi v financiranje javnih ustanov.
Tako so v zadnjih dveh tednih številni upokojenci prejeli obvestila (ne odločbe!) o novih, znižanih pokojninah. Pred dnevi je Delo na prvi strani, pod naslovom Poseg v pokojnine: razočaranje, bes, žalost, obup objavil celo osebno izkušnjo upokojenke, katere pokojnina je za tri evre presegla mejo 933 evrov in se ji je zato pokojnina zmanjšala za 200 evrov.
Kot je znano, ZUJF na podlagi lestvice v 143. členu zmanjšuje pokojnine nekaterim skupinam upokojencev, katerim se del pokojnine sicer financira iz državnega proračuna, v skladu s posebnimi zakoni. V istem členu zakon izrecno našteva nekatere skupine zavarovancev, katerim se pokojnina delno (ali v celoti) financira iz sredstev državnega proračuna in ki se jim pokojnina ne bo znižala.
To so npr. žrtve dachavskih procesov, bivši delavci pri proizvodnji azbesta, delavci v invalidskih podjetjih. Med približno 26.000 upokojenci , ki jih bo ukrep prizadel, so predvsem udeleženci NOB (okoli 7 500 ), delavci, ki so bili zaposleni na območju nekdanje Jugoslavije (okoli 8000 ), interniranci in begunci (okoli 4000 ), vojaški upokojenci (2 700 ).
Dvojno selektiven ukrep
Gre torej za dvojno selektiven ukrep: med vsemi upokojenci se izločajo tisti, ki se jim pokojnina delno financira iz državnega proračuna v skladu s posebnimi zakoni, znotraj te skupine pa so se selektivno določile podskupine, ki se jim znižajo pokojnine. Ta ukrep lahko označimo za grob, primitiven in diskriminatoren poseg v sistem socialne varnosti v Sloveniji. Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojimi novejšimi sodbami izgubilo veliko ugleda v očeh dela slovenske javnosti, pa sem kljub temu prepričan, da bo gladko in s oglasno razglasilo 143. člen (pa verjetno še kakšen člen zraven!) za protiustaven .
Naj pri tem omenim, da je ta ukrep tudi v neposrednem nasprotju z U stavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, še posebej z njenim 14. in 18. členom, ki obravnavata varstvo pridobljenih socialnih pravic zaposlenih v JLA oziroma socialnih pravic borcev, družin padlih borcev, vojaških invalidov in drugih skupin, katerih pravice so se določale z zveznimi predpisi.
Sicer pa, tudi s čisto tehničnega vidika zakon pomeni dobesedno mali »škandal«, ker lestvica omogoča spreminjanje ranga posamezniku. To pomeni, da se po tem zakonu lahko relativni dohodkovni položaj posameznika obrne in se tisti, ki je imel višjo pokojnino, lahko znajde v slabšem položaju od tistega, ki je imel nižjo pokojnino pred sprejetjem zakona. Upokojenki, ki je za tri evre presegla mejo 933 evrov se je pokojnina znižala za 200 evrov, če bi pa imela pokojnino 930 evrov, pa bi se ji pokojnina znižala za »samo« 150 evrov.
Generalizirana subvencija
Vsi sistemi socialnega pokojninskega zavarovanja v kontinentalni Evropi se financirajo tripartitno: to pomeni, da sistem financirajo delodajalci, delojemalci (delavci) in država. Ta tripartitnost je celo ena od glavnih značilnosti takšnih sistemov zavarovanja. Konkretno: v Sloveniji od leta 1996 državni proračun, poleg obveznosti, ki jih ima po posebnih zakonih, neposredno pokriva več kot petino pokojninskih odhodkov za »normalne« upokojence. Gre za nekakšno generalizirano subvencijo, za razliko od sredstev iz državnega proračuna, ki so – skladno s posebnimi zakoni – namenjeni nekaterim skupinam zavarovancem.
Torej, preprosto, več kot ena petina vsake pokojnine v Sloveniji je financirana iz državnega proračuna. Lahko si po stavimo vprašanje: zakaj se vsem upokojencem ne znižajo pokojnine, če se vse pokojnine v Sloveniji delno financirajo iz sredstev državnega proračuna? Vendar ne! »Kazensko« se izločajo nekatere skupine in s preverjenimi metodami revanšizma in fašizma se š čuva prebivalstvo proti manjšini; manjšini, ki naj bi bila v očeh določenega (in povsem nepoučenega) dela prebivalstva »privilegirana«.
Obračun s »sovražnikom«
Da ne bo pomote: javne finance v Sloveniji je treba stabilizirati, ker ima Slovenija že tri leta zelo visok javno finančni primanjkljaj, v višini okoli dveh milijard evrov na leto . Z razumnimi in premišljenimi ukrepi je treba javnofinančni primanjkljaj zmanjšati.
Gre predvsem za takšno smiselno zmanjševanje izdatkov, ki bi ga tudi večina prebivalstva dojela kot pravično in nujno. Pri tem bi se hkrati lahko nekoliko povečali javnofinančni prihodki, predvsem z zviševanjem stopnje DDV.
Vlada se je očitno odločila za drugo pot. Z novo zakonodajo na področju neposrednih davkov (dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb) bo ustvarila »luknjo« v proračunskih prihodkih v višini več kot 200 milijonov evrov na leto , pri javnofinančnih izdatkih pa cilja predvsem na tiste porabnike javnih sredstev, ki so žarišče odpora proti sedanji vladi.
Tako se zdi, da stabilizacija javnih financ niti ni posebna prioriteta te vlade , temveč je osnovni cilj te vlade ideološko-revanšistični obračun s »sovražnikom« in ustvarjanje »izrednih razmer«. Gre tudi za prav poseben koncept države, kjer najvišji predstavniki vlade očitno mislijo, da lahko ignorirajo slovensko pravosodje, slovensko ustavo in odločbe Evropskega sodišče za človekove pravice.
***
dr. Tine Stanovnik, Ekonomska fakulteta, Ljubljana
Prispevek je mnenje avtorja
