Tiskane izdaje
»Če bi moral začeti znova, bi začel pri kulturi.« Ta citat, ki ga napačno pripisujejo Jeanu Monnetu, je ob srečanju voditeljev 28 držav članic Evropske unije, ki bo ta teden potekalo v Göteborgu na Švedskem, znova aktualen. Srečanje bo prvi postanek na poti, katere cilj bo 9. maja 2019 v romunskem Sibiuu, voditelji pa so si izbrali temo, ki se dotika samega jedra prihodnosti Evrope. Z izobraževanjem in kulturo ukoreninjamo zavest o tem, kaj pomeni biti Evropejec.
EU na področju izobraževanja in kulture nima neposredne pristojnosti, vendar s sredstvi, ki so ji na voljo, poskuša spodbuditi sodelovanje med državami članicami, umetnikom in učiteljem pa olajšati delo po Evropi. To je ključno, saj so mnogi izzivi nadnacionalni in zahtevajo skupen odziv.
Elektronska evropska študentska izkaznica
Kako lahko na primer pomagamo 44 odstotkom Evropejcev najrazličnejših starosti, ki še vedno nimajo osnovnih digitalnih kompetenc? Kako lahko ohranjamo svobodo tiska, pluralnost medijev in kakovostno novinarstvo? In kako lahko uveljavljamo svoje vrednote svobode in demokracije, ko se srečujemo s populizmom in ksenofobijo? Izobraževanje in kultura morata biti del rešitve in zato bo evropska komisija vodjem predstavila konkretne ukrepe, ki naj bi jih izvedli do leta 2025.
Ena od rešitev, ki jo vsi podpiramo, je program Erasmus+, ki letos praznuje tridesetletnico. Program je več kot devetim milijonom ljudi omogočil, da so kot študenti, vajenci, prostovoljci, praktikanti ali celo učitelji bivali v drugi državi članici EU. Ta uspeh kaže željo Evropejcev po še večji mobilnosti in odkrivanju načina življenja, dela in študija v drugih državah. Do leta 2025 bi lahko EU podvojila število sodelujočih v programu Erasmus+, tako da bi bilo vanj vključenih vsaj 7,5 odstotka Evropejcev.
Z namenom spodbujanja mobilnosti študentov bomo leta 2019 uvedli tako imenovano elektronsko evropsko študentsko izkaznico, ki bo vsebovala podatke o diplomah in kvalifikacijah. To bo študentom omogočilo dostop do usposabljanja v kateri koli instituciji ter v sektorjih, ki so najbolj usmerjeni v prihodnost, kot so znanost, tehnologija, robotika in gradbeništvo.
Danes priznavanje diplom in kvalifikacij po Evropi še zdaleč ni samodejno. Bolonjski proces je tlakoval pot vzajemnemu priznavanju, sorbonski proces pa bi ga lahko nadgradil. Lahko bi pomagal izboljšati vzajemno priznavanje srednješolskih spričeval in visokošolskih diplom, tako da bi čezmejno vrednotenje usposabljanj in potrdil postalo gola formalnost. Komisija je pripravljena podati predlog, da bi to vizijo uresničili že maja 2018.
Tesnejše sodelovanje med državami članicami pomeni tudi vzpostavljanje evropske mreže univerz in univerz, ki bi bile resnično »evropske«. To bi vključevalo zlasti novo Šolo za evropsko in nadnacionalno upravljanje na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah v Italiji.
Prestolnica kulture je gostovala v 56 mestih
Na področju kulture program Media že od leta 1991 uspešno prispeva k razvoju evropske kinematografije. V produkcijo in predvajanje evropskih avdio-vizualnih filmov je bilo vloženih skupaj 2,5 milijarde evrov. Projekt evropske prestolnice kulture pa je v zadnjih 32 letih pripomogel k povečanju števila turistov in oživitvi 56 mest.
Kultura je evropsko bogastvo, ki ga je v času, ko se stvari spreminjajo hitreje in se zdijo kratkotrajnejše kot kdaj koli doslej, treba ohranjati. Zato bo Evropa leto 2018 posvetila svoji kulturni dediščini – naj bo to zgodovina, arhitektura, literatura, film ali umetnost. Poleg tega si želi komisija prek televizijske postaje Euronews, ki jo bo še naprej podpirala, širiti informacije o Evropi tako znotraj kot zunaj njenih meja.
Medtem ko Evropa gradi svojo prihodnost, morata v Göteborgu izobraževanje in kultura služiti kot izhodišče. Sta gonilni sili za ustvarjanje delovnih mest in rasti, poleg tega pomagata spodbujati socialno pravičnost in na najboljši način prispevata k večji enotnosti vseh Evropejcev.
Jean-Claude Juncker,
predsednik evropske komisije
Tibor Navracsics,
evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport
