Kultura sodelovanja med raziskovalci in podjetji
sre, 10.01.2018, 09:00
Kultura sodelovanja med raziskovalci in podjetji

Za inovacije, ki temeljijo na raziskavah, potrebujemo slovensko vas.

Slovenija podpira inovacije, ki temeljijo na znanju, ne samo s svojo vizijo, ampak svoje zamisli tudi dejansko uresničuje. Slovenija namerava vložiti precej več svojih sredstev iz evropskih razvojnih skladov v znanje in inovacije kakor njene sosede. Namesto naložb v beton ali ohranjanje delovnih mest v neinovativnih industrijah namerava vložiti 15 odstotkov sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v programe, ki podpirajo znanje in inovacije. Z drugimi besedami, Slovenija se je na odredbo evropske komisije o »specializaciji« razvojne strategije (tako imenovani pametni specializaciji) odzvala takole: na vrh se bomo prebili z inovacijami. Jasna odločitev dokazuje, da je Slovenija pripravljena odločno podpreti vizijo Slovenije 2050.

Znanje ni izdelek

Toda če bi radi dosegli, da bi inovacije, ki temeljijo na znanju, pomembno vplivale na razvoj Slovenije, je treba postaviti nekaj pomembnih vprašanj. Kakšna sredstva imajo na voljo načrtovalci politike, ki si prizadevajo uresničiti vizijo? Mar se nove ideje, ki koristijo podjetjem in vladam, ne pojavijo naključno? Vizija Slovenije 2050 pravi, da je »naša prihodnost preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju«. Kako je mogoče usmerjati in podpirati inovacije, ki temeljijo na znanju?

Na vprašanja bomo lahko odgovorili, če bomo razumeli, da znanje ni izdelek, kakršni so vsi drugi. Ni nekaj, kar bi raziskovalci izdelali in bi lahko nato podjetja uporabljala. Zato se je treba zavedati, da so ekonomski ukrepi, ki spodbujajo ponudbo (več finančnih sredstev za raziskave) ali povpraševanje (davčne ugodnosti za inovativna podjetja, podjetniški programi), sicer koristni, vendar ne odgovarjajo ustrezno na zgoraj postavljena vprašanja.

Pregovor nekega afriškega plemena brez imena se glasi: »Za vzgojo otroka potrebujemo celo vas.« Z drugimi besedami: otrok se bo učil in pridobival izkušnje, ki jih bo potreboval, da bo nekoč odrasel, samo tako, da bo nanj nenehno vplivala celotna skupnost in ga podpirala.

Inovacije so podobne otrokom, saj jih ne ustvari ena sama oseba ali proizvodni postopek. Nastanejo namreč z medsebojnim vplivanjem članov skupnosti, v kateri delujejo raziskovalci in podjetja. Če bi radi uresničili vizijo Slovenije kot države inovacij, bo treba izvajati ukrepe, ki spodbujajo medsebojno vplivanje raziskovalcev in podjetij. Slovenski raziskovalci in podjetja bi morali sebe sprejemati kot vas iz omenjenega pregovora; vas, ki skupaj skrbi za inovacije v korist nas vseh.

Velikopotezna inovacijska politika

Zamisel o »skupnostih inovacij« smo predlagali že leta 2015, ko je dokument s predlaganimi ukrepi objavil Science Europe, evropsko združenje organizacij, ki financirajo raziskave, njegova članica pa je tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Dokument smo pripravili po skoraj dveh letih razprav z uglednimi znanstveniki iz Znanstvenega sveta za tehniko pri omenjenem združenju. Svetu predseduje profesor Igor Emri, navdušeni zagovornik zamisli, da bi morali v Sloveniji podpirati inovacije, ki temeljijo na znanju. Evropska komisija je pred kratkim začela uporabljati ta izraz pri programu, ki združuje univerze in podjetja v tematska središča. Takšno novo razmišljanje o inovacijah je čedalje pomembnejše.

Slovenija ima edinstveno priložnost, da postane vodilna pri pripravi in izvedbi inovacijske politike, ki poudarja pomen skupnosti raziskovalcev in podjetij. Zaradi razmeroma visokih naložb v raziskave in razvoj v Sloveniji, ki zanje namenja približno toliko kot Francija in več od evropskega povprečja, lahko Slovenija razmišlja o velikopotezni inovacijski politiki. Je razmeroma majhna država, to pa je samo prednost pri strategiji, ki poudarja pomen izmenjave in skupnosti. S takšno politiko bi država lahko pripravila velikopotezno, toda realistično strategijo, s katero bi lahko uresničila ključne elemente vizije Slovenije 2050. Tako bi se tudi pridružila razvojnim tokovom v Evropi in lažje popolnoma izkoriščala koristi evropskih raziskovalnih in razvojnih skladov – postala bi lahko celo vzor, ki bi ga upoštevali pri pripravi evropskih ukrepov.

Slovenska država, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani ter druge univerze in javne agencije lahko veliko prispevajo k razvoju politike, ki podpira skupnosti inovacij.

Poklicni povezovalci

Pred kratkim sem poslušal predavanje Nobelovih nagrajencev za fiziko. Potrditev obstoja gravitacijskih valov, za katero so podelili nagrado, se je lahko zgodila zaradi zelo inovativnih pristopov pri izdelavi gravitacijskega detektorja Ligo. Nagrajenci so med predstavitvijo svojega dela povedali, kako pomembno so na odkritje vplivali številni ljudje, ki niso znanstveniki: višji sodelavci, ki so omogočili povezovanje med znanstveniki, ki so razvili detektor, in med podjetji, ki so ga izdelala, ter med politiki, ki so ga financirali; torej ljudje, ki so povezali skupnost inovacij Ligo.

Žal je financiranje raziskav in razvoja trenutno urejeno tako, da imajo samo veliki projekti, kakršen je Ligo, dostop do poklicnih povezovalcev, ki povezujejo raziskovalce in podjetja. Toda moje izkušnje z delom na tem področju kažejo, da je zelo pomembno poskrbeti za ustrezne povezovalce, ki podpirajo vse skupnosti inovacij, ne glede na njihovo velikost. Strokovnjaki, ki niso ne raziskovalci ne predstavniki podjetij, lahko ponudijo vizijo, ki ustvarja občutek skupnosti, povezuje udeležence in pomaga presegati razlike med različnimi pogledi na svet. Z ukrepi, s katerimi financiramo povezovalce v skupnostih inovacij, bi Slovenija pridobila edinstveno prednost, s katero bi pospešila razvoj inovacij.

Poleg tega skupnostim inovacij koristi medsebojna bližina raziskovalcev in podjetij. Cern, evropski laboratorij za jedrske raziskave v Ženevi ter rojstni kraj svetovnega spleta in drugih inovacij, je ustvaril prostor z odprtimi pisarnami, kavarno in »mestnim trgom«, namenjenim povezovanju. Podjetja in raziskovalci so tam zelo blizu drug drugega, zato se med seboj nepričakovano spoznavajo, neformalno sodelujejo med seboj in ustvarjajo druge priložnosti za inovacije. Vsi udeleženci odločno podpirajo idejo inovacije, saj so vsi fizično na voljo drug drugemu. Skupaj, skratka, zagotavljajo obstoj začasne vasi, v kateri se ideje prosto razvijajo. Z ukrepi, s katerimi bi ustvarili privlačna inovacijska središča na slovenskih univerzah in drugod, bi torej skupnosti inovacij in povezovalci pridobili ustrezen prostor, ki ga potrebujejo. Tako bi tudi prepričljivo pokazali, da država res podpira inovacije, ki temeljijo na znanju.

Podpora mladim raziskovalcem

Zelo pomembno je vedeti, kaj spodbuja raziskovalce, da se pridružijo skupnostim inovacij. Če raziskovalce sodimo po tem, koliko znanstvenih člankov objavijo, je čas, ki ga posvetijo inovacijam, tudi če te koristijo družbi, pravzaprav zapravljen čas. Hkrati pa od raziskovalcev ne bi smeli pričakovati, da bodo redno menjavali službe in da bodo postali podjetniki ter spreminjali svoje raziskovalne rezultate v izdelke. Organizacije, ki vplivajo na znanstvene kariere, predvsem Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter univerze, bi lahko pripravile ukrepe, s katerimi bi nagrajevale znanstvenike, ki bi se pridružili skupnostim inovacij, ne da bi od njih zahtevale, naj postanejo podjetniki.

Z enim od takšnih ukrepov bi se lahko posvetile mladim raziskovalcem, potem ko bi ti opravili doktorski študij. V tem pomembnem obdobju se raziskovalci učijo povezovati ideje, ki so jih razvili v prvih letih svojega raziskovanja, z raziskovalno dejavnostjo, s katero se bodo ukvarjali še dolga leta zatem. Upamo lahko, da se bodo naučili razumeti tudi družbeni in ekonomski kontekst okolja, v katerem delujejo. Če mladim raziskovalcem omogočimo dostop do štipendij, s katerimi spodbujamo raziskovalce, ki se odločijo podpreti inovacije, lahko tako vplivamo na njihovo vedenje tudi na njihovi poznejši poklicni poti. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije bi lahko, denimo, ponudila dvostopenjski program, s katerim bi spodbudila mlade raziskovalce, da bi se pridružili skupnostim inovacij. Prva stopnja, ki bi bila na voljo večini raziskovalcev z dokončanim doktorskim študijem, bi ponudila leto dni financiranja, s katerim bi raziskovalci izpopolnili svoje raziskovalno področje in se hkrati pridružili ustreznim skupnostim inovacij. Druga in zahtevnejša stopnja bi ponudila dve dodatni leti financiranja. Odločitev o napredovanju na drugo stopnjo bi bila delno odvisna od tega, kako učinkovito bi raziskovalci sodelovali v skupnostih inovacij, o tem pa bi lahko skupaj odločali inovacijski povezovalci in drugi raziskovalci (pregled drugih strokovnjakov). Akademija bi tako spodbujala raziskovalce, da bi dejavno podpirali inovacije, hkrati pa bi mladi raziskovalci delovali dovolj svobodno, da bi opravljali izjemne raziskave in jim ne bi bilo treba postati podjetniki.

Slovenija ima vse

Razvojna pot, ki jo opisuje vizija Slovenije 2050, poudarja družbo znanja. Najuspešnejše družbe znanja, ki omogočajo izobilje in blaginjo z inovacijami, delujejo v državah, ki so sčasoma razvile kulturo sodelovanja med raziskovalci in podjetji. Moja država Švica je dober primer takšne države. Slovenija ima vse, kar potrebuje za to, da sledi takšni razvojni poti, in to ji lahko uspe, če bo sprejela ukrepe, ki bodo omogočili raziskovalcem in podjetjem, da bodo delovali tako kakor vas iz zgoraj omenjenega pregovora ter skrbeli za razvoj idej.

Inovacijska platforma Slovenije -IPS

Dr. Gilles Dubochet, svetovalec za inovacije in ustanovitelj platforme IdeasBelong, nekdanji znanstveni svetnik v Science Europe

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Kultura sodelovanja med raziskovalci in podjetji

Foto: Matej Družnik/Delo

Prijavi sovražni govor