Lani prihranili 3543 let delovnega časa

Ne bom se odpovedal sanjam, da bodo nekega dne vse evropske svoboščine dosegljive.

 

Objavljeno
27. december 2017 22.52
Jüri Ratas
Jüri Ratas

Pred letom in pol so se nad evropsko obzorje zgrnili temni oblaki in prihajala je huda nevihta. Po referendumu o brexitu je bilo ozračje nabito s politično zmedo in čutili so se tudi krči eksistenčne groze.

Ko je Estonija julija prevzela predsedstvo Sveta Evropske unije, si nismo delali utvar, da lahko v šestih mesecih ali z enim zamahom rešimo vse težave EU.

Sklenitev dogovorov, potrebnih za izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Odobritev evropskega stebra socialnih pravic z obljubo o hkratnem zmanjšanju brezposelnosti, revščine in neenakopravnosti. Razvoj sodelovanja pri obrambi Evropske unije za povečanje obrambnih zmogljivosti naše celine. To so brez dvoma nekateri najpomembnejši dolgoročni mejniki, ki jih je Evropa dosegla v zadnjih šestih mesecih.

Evropa je poleg tega premagala neugodne vremenske razmere in spet prevzela nadzor nad ladjo, saj se je pripravila na pogovore o brexitu, utrdila evro in obvladala migrantsko krizo.

Migracije

Po zaslugi skupnih prizadevanj je migrantska kriza znova postala upravljanje migracij, ki nam bo omogočilo, da se posvetimo dolgoročnim skupnim rešitvam, utemeljenim na odgovornosti in solidarnosti. Medtem ko je poleti v Italijo prispelo okoli 12.000 ljudi na teden, se je po juliju število prihodov po osrednji sredozemski poti občutno zmanjšalo, tako da je bilo v primerjavi z lanskim letom 32 odstotkov manj prihodov. Seveda je to plod prizadevanj vseh držav članic, zlasti tistih, ki so bile najbolj na udaru migrantskega vala.

Neurejeno imigracijo v Evropo je treba ustaviti, tiste, ki so vstopili nezakonito, pa varno vrniti domov. Po drugi strani je treba vzpostaviti zakonite migracijske poti in ponuditi varstvo tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Priznam, da je bila reforma skupnega evropskega azilnega sistema velik izziv. Vendar smo dosegli napredek, tako da se lahko premaknemo naprej. Moramo prisluhniti drug drugemu, poiskati skupne interese in pomagati, če je treba.

Digitalna revolucija

Nikoli mi ne bo odveč ponoviti, da mora Evropa dohajati tehnološki napredek in ga izkoristiti v svoj prid. Kot je šaljivo rekel Jim Hagemann Snabe, izvršni direktor Maerska, ko je na prvem digitalnem vrhu EU v Talinu nagovoril voditelje EU, digitalizacija ne pomeni vstaje strojev, temveč opolnomočenje ljudi. Digitalizacija prihrani čas, denar in druge dragocene vire, ustvarja nove priložnosti in ljudem olajša vsakdanje življenje. Lani je na primer Estonija zaradi e-storitev prihranila 3543 let delovnega časa in z digitalnim podpisovanjem najmanj dva odstotka BDP.

Zavzemam se za uporabo varne elektronske identifikacije po celotni Evropi, ki bo vsem Evropejcem omogočila varno delovanje, transakcije in komunikacijo v digitalnem svetu lokalno in tudi čezmejno. Poleg tega spodbujam inovacije v upravi, ki podpirajo čezmejne digitalne storitve.

Harmonizirana politika spektra utira pot za superhitro komunikacijo 5G, vozila brez voznika, internet stvari in veliko drugih novih tehnologij, ki so del našega vsakdanjega življenja. Nove, učinkovitejše in priročnejše storitve je mogoče ustvariti ob pomoči umetne inteligence, kot so avtonomna vozila, ki na primer utegnejo ljudem z zmanjšano gibljivostjo in invalidom olajšati vključevanje v družbeno življenje.

Ljudje in podjetja se še vedno srečujejo z ovirami, ko uporabljajo digitalne storitve, zlasti med državami. Na primer: če bi v EU posodobili avdio-vizualne medijske storitve in pravila o avtorski pravici, bi izboljšali dostop državljanov do skupnega kulturnega in vrednostnega prostora Evrope. Če pa ne bo nobenega dogovora, bomo še naprej oteževali uživanje kulture in ljudem omejevali priložnosti, da si služijo kruh s svojo ustvarjalnostjo. To bo prizadelo kulturni in tudi gospodarski prostor Evrope.

Zaupanje v digitalno družbo

Zaupanje v tehnologijo temelji na varnosti in preglednosti storitev – eno ni mogoče brez drugega. Ljudi je treba varovati tako zunaj spleta kakor na spletu. Pred kratkim smo odpravili potencialno varnostno tveganje pri nacionalnih identifikacijskih karticah, ki so temelj estonske digitalne družbe, še preden bi lahko kdo izkoristil varnostno vrzel. To nas opominja, da sta inoviranje, ki podpira razvoj, in previdnost neločljiva.

V času, ko se izzivi in grožnje za varnost Evrope ne ustavijo ob državnih mejah, je sposobnost skupnega razmišljanja in ukrepanja pomembnejša kot kadar koli. EU poleg tega potrebuje najbolj dovršene informacijske sisteme, da bi se lahko borila proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter zavarovala svoje zunanje meje.

Gospodarska rast

Za evropsko gospodarstvo je bistveno, da se podpre vlaganje v digitalno ekonomijo in druge sektorje, ki zagotavljajo zaposlovanje mladih. Podjetništvo – zlasti v obliki malih in srednjih podjetij – ponuja za to največ priložnosti. Mala podjetja bodo deležna spodbude po zaslugi sporazuma o povečanju evropskega sklada za strateške naložbe do leta 2020.

Gospodarsko rast bosta podprli tudi pregledna davčna politika in pravična obdavčitev spletnega in nespletnega poslovanja. Z veseljem tudi poročam, da bo Božičkovo življenje kmalu lažje, saj bodo začela veljati nova pravila o omejevanju geografskega blokiranja blaga in storitev.

Sosedje na vzhodu in jugu

Da se vsaka realna zunanja politika začne v neposredni soseščini, je že skoraj postalo puhlica. Naša okrepljena spodbuda ter osredotočenost na Zahodni Balkan, sosednje države na vzhodu in Afriko izražata pomen in tudi neizogibnost sodelovanja. Dvajset praktičnih korakov, o katerih smo se dogovorili z Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Azerbajdžanom, Armenijo in Belorusijo, bo do leta 2020 izboljšalo življenje milijonov ljudi in te države približalo Evropski uniji. Ne bom se odpovedal sanjam, da bodo nekega dne vse evropske svoboščine dosegljive narodom teh držav, ki so pripravljene tako kot Estonija prestati korenito spremembo, ki je tudi nas pripeljala sem.

Bližnja prihodnost – proračun

Februar prinaša razprave o naslednjem dolgoročnem proračunskem obdobju. V zadnjih šestih mesecih smo razglabljali o prihodnjih korakih glede naslednje generacije politik o prevozu, energiji, koheziji, raziskavah ter digitalni in kmetijski politiki. Estonija se zavzema za več Evrope, manjši proračun pa bil kontraproduktiven za ta namen. Torej bi moral naslednji proračun EU ostati takšen, kot je sedanji.

 

Jüri Ratas,

premier Estonije

 

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.