Tiskane izdaje
Makroekonomske razmere v narodnem gospodarstvu načeloma kažejo podatki o bruto domačem produktu (vrednost na novo ustvarjenih dobrin), zaposlenosti, pokritosti uvoza z izvozom (zunanje ravnotežje) in inflaciji (notranje ravnotežje). V zadnjem času so postali relevantni tudi podatki o pokritosti javnih izdatkov z javnofinančnimi prihodki (javnofinančno ravnotežje). Za državo članico monetarne unije (evroobmočje) so pomembni podatki o kvalitativnih dejavnikih konkurenčnosti, zlasti investicijah v raziskave in razvoj (R&D). V specifičnih slovenskih razmerah je končno treba upoštevati tudi obseg bančnih kreditov gospodarstvu.
Višji standard kot pred krizo
Lani je bil slovenski bruto domači produkt (BDP) sedem odstotkov, ob upoštevanju inflacije pa pet odstotkov višji kot leta 2016. V primerjavi z ravnijo na dnu svetovne finančne krize in slovenskih zablod (tako imenovana kriza dvojnega dna) leta 2013 je bil realno večji za 14 odstotkov, od primerljivega leta 2008 (pred krizo) pa za tri odstotke. K slovenskemu gospodarskemu preobratu je največ prispeval izvoz blaga in storitev. Leta 2017 je bil tako 10,5 milijarde evrov ali 42 odstotkov višji kot leta 2008. Lani smo imeli na tekočem računu plačilne bilance 2,8 milijarde evrov (6,5 odstotkov BDP) presežka. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile realno večje kot na dnu krize, a vendarle še 29 odstotkov manjše kot leta 2008. Glede na leto 2008 je bila lani državna poraba realno višja za tri odstotke, osebna poraba pa za sedem odstotkov. Življenjski standard je bil lani višji kot v letu pred krizo.
V Sloveniji imamo štiri velike sektorje, na katerih temelji slovenski gospodarski preobrat v hitro in stabilno rast dodane vrednosti. Ta se je lani v predelovalnih dejavnostih realno povečala za osem odstotkov, v trgovini s popravilom vozil, prometu, skladiščenju in turizmu ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnostih za sedem odstotkov, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih pa za štiri odstotke. Glede na leto 2008 je bila dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih lani realno višja za devet odstotkov, v trgovini s popravilom vozil, prometu, skladiščenju in turizmu za deset, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 16 odstotkov ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnostih za 22 odstotkov. Dodana vrednost v sektorju javna uprava z obrambo, izobraževanjem, zdravstvom in socialnim varstvom se je lani realno povečala za dva odstotka in bila deset odstotkov nad svojo ravnijo iz leta 2008.
Končno imamo tri sektorje izrazito izpostavljene nihanju med svetovno finančno in gospodarsko krizo. Dodana vrednost je bila v finančnem sektorju in kmetijstvu leta 2017 realno devet odstotkov, v gradbeništvu pa 38 odstotkov nižja kot leta 2008.
Tretjino nižja stopnja brezposelnosti
Anketa, izvedena po metodologiji Mednarodne organizacije dela za zadnje lansko četrtletje, kaže, da je bilo v Sloveniji 972.000 delovno aktivnih oseb in 60.000 ljudi brez dela (tudi če upoštevamo neformalne oblike gospodarske dejavnosti). Število delovno aktivnih se je po tej oceni leta 2017 povečalo za 48.000 ali pet odstotkov, število iskalcev zaposlitve pa znižalo za 21.000 ali 26 odstotkov. V zadnjem lanskem četrtletju je bila mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti v Sloveniji 5,8 odstotka. Od vrha krize se je znižala za dobro tretjino.
Slovenska širša država (tudi lokalne skupnosti in javni skladi) je imela leta 2017 merjeno po denarnem toku 185 milijonov evrov presežka. Lani so se javnofinančni prihodki povečali za sedem odstotkov, javnofinančni odhodki pa za štiri. Rast prihodkov države ustreza rasti BDP.
Kot rečeno, se je slovenska gospodarska rast povrnila zaradi povečevanja izvoza. Pri odpravljanju posledic finančne krize po letu 2008 so nanj vplivali zlasti kvalitativni faktorji gospodarjenja in v njihovem okviru intenzivna razvojna dejavnost. Slovenija je od leta 2009 pospešeno spodbujala investicije za raziskave in razvoj (R&D) v javnem sektorju in gospodarstvu. Vrh so te vrste investicij dosegle leta 2013, ko so znašale 935 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP. To je 52 odstotkov več kot leta 2008.
Po letu 2013 pa je začela intenzivnost naše razvojne politike slabeti. Leta 2016 je Slovenija za raziskave in razvoj namenila 809 milijonov evrov ali dva odstotka BDP, sredstva, namenjena razvojni in raziskovalni dejavnosti, pa so bila 126 milijonov evrov ali 13 odstotkov nižja kot leta 2013. Poseg v slovensko razvojno politiko do sedaj ni bil tako močan, da bi lahko kategorično vplival na poslabšanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Državne spodbude nekaterim investitorjem, ki bodo v Sloveniji postavili razvojno intenzivna podjetja, lahko razmere začasno celo izboljšajo.
Organizirano zmanjševanje kreditov
Slovensko gospodarsko rast je od 2010 zaviralo organizirano zmanjševanje kreditov tako imenovanim nefinančnim družbam (realnemu gospodarstvu). Julija 2010 je Banka Slovenije začela omejevalno kreditno politiko in dosegla, da so se krediti bank v domači ali tuji lasti nefinančnim družbam v Sloveniji do septembra 2016 zmanjšali za 12,3 milijarde evrov ali 58 odstotkov. Od decembra 2016 naraščajo in so se do januarja 2018 povečali za 379 milijonov evrov ali štiri odstotke.
Skupaj z gospodarsko rastjo in povečanjem števila delovno aktivnih so začele naraščati plače. Obdelava podatkov z impulznim trendom EIPF kaže njihovo pospešitev od avgusta 2017. Decembra 2017 so bile že dobre štiri odstotke večje kot pred letom. Ob rasti plač je pričakovati povečanje inflacije, a je ta še nizka. Februarja 2018 so bile cene življenjskih potrebščin višje kot pred letom dni.
***
dr. France Križanič, nekdanji finančni minister, EIPF - Ekonomski inštitut.
Prispevek je mnenje avtorja
in ne izraža nujno stališča uredništva.
