Tiskane izdaje
To se bo zgodilo deloma zaradi napredka v »globokem učenju«, ki uporablja večslojne nevronske mreže, o katerih so prvič govorili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi sodobnih zmogljivejših računalnikov z večjim pomnilnikom je globoko učenje mogoče uporabiti v praksi in aplikacija, ki ga uporablja, je pritegnila svetovno pozornost leta 2016, ko je premagala svetovnega prvaka v igri go. Tako podjetja kot vlade zdaj upajo, da nam bo uspelo prilagoditi tehnologijo in poiskati koristne vzorce pri različnih »velikih podatkih«.
Pretežko jo je obvladati
Leta 2011 je IBM-ov sistem Watson povzročil še eno pomembno prelomnico, ko je premagal nekdanjega prvaka v televizijskem kvizu Jeopardy! – igri, ki združuje splošno znanje in reševanje težav. Pomemben korak v razvoju je naredil tudi rastoči »internet stvari«, ki se bo še naprej širil, saj se med seboj povezuje čedalje več predmetov, gospodinjskih pripomočkov, prenosnih naprav in javno dostopnih senzorjev, ki začenjajo objavljati sporočila 24 ur na dan. Nič več vas ne bo opazoval Veliki brat; to bo morda počelo bilijon manjših bratov.
Poleg teh inovacij lahko pričakujemo nešteto sistemov, ki smo jim nekoč rekli »strokovni sistemi«: aplikacije umetne inteligence, ki pomagajo človeškim strokovnjakom ali jih celo nadomestijo pri različnih specializiranih opravilih. Podobno bodo roboti opravljali naloge, ki jih nekoč ni bilo mogoče avtomatizirati. Roboti že zdaj lahko počnejo vse, kar so nekoč morali početi ljudje med opravili v skladiščnih prostorih.
Glede na trenutni razvoj ni prav nič presenetljivo, da nekateri pričakujejo, da bomo dosegli točko »singularnosti«, ko bodo sistemi umetne inteligence presegli človeško inteligenco tako, da bodo sami izpopolnili svojo inteligenco. Takrat – ne glede na to, ali se bo to zgodilo leta 2030 ali ob koncu sedanjega stoletja – bodo roboti dejansko prevzeli oblast in umetna inteligenca bo izbrisala vojne, revščino, bolezni in celo smrt.
Na vse to lahko rečem samo tole: sanjajte naprej. Umetna splošna inteligenca še vedno obstaja samo v fantaziji. Kratko malo jo je pretežko obvladati. Morda jo bodo nekoč res uresničili, vendar tega kmalu gotovo ni mogoče pričakovati.
Lahko pa pričakujemo druge pomembne izboljšave in mnoge nas lahko navdajajo z upanjem. Umetna inteligenca lahko, denimo, poskrbi za to, da bo več ljudi dobilo zanesljivo pravno pomoč po zelo nizkih cenah. Pomaga nam lahko v boju proti trenutno neozdravljivim boleznim in zagotovi dostop do primerne zdravstvene oskrbe še več ljudem, ne da bi za to potrebovali dodatne zdravnike.
Umetni tatovi delovnih mest in čustvena praznina
Na drugih področjih bi morali biti previdno pesimistični – da ne rečem distopični – glede prihodnosti. Umetna inteligenca bi lahko imela skrb vzbujajoče posledice, če bi jo uporabljali v vojski, v zasebnosti posameznikov ali pri zaposlovanju. Avtomatsko orožje že obstaja in sčasoma bi lahko sámo znalo izbirati tarče. Veliki podatki so čedalje bolj dostopni vladam in velikim mednarodnim podjetjem, zato so naši osebni podatki čedalje bolj ogroženi. Poleg tega umetna inteligenca prevzema čedalje več rutinskih opravil, zato številnih strokovnjakov ne bomo več potrebovali. Sama narava dela se bo spremenila, zato bi morda morali razmisliti o »univerzalnem dohodku«, če predvidevamo, da imamo še vedno dovolj obsežno davčno podlago, s katero bi ga lahko financirali.
Drugačen pomislek, ki je prav tako skrb vzbujajoč, bi lahko bil ta, da bi umetna inteligenca lahko nadomestila dejanske medčloveške stike. Če vzamemo vsakdanji primer: pomislite, kako nadležno je, kadar poskušate po telefonu dobiti resničnega človeka, sistem pa vas prevezuje iz enega avtomatiziranega menija v drugega. Včasih vas to razjezi že zato, ker ne morete dobiti informacij, ki vas zanimajo, ne da bi se vmešavala človeška inteligenca. Izkušnja pa je lahko tudi čustveno frustrirajoča, saj ne morete izraziti svojih čustev nekemu človeku, ki bi vas razumel in se morda celo strinjal z vami.
Ali lahko robot
Tisti, ki menijo, da je to mogoče, predvidevajo, da bo to mogoče storiti z naravnim jezikom. Toda takšna »naloga« bi morala vključevati čustvene pogovore o osebnih spominih ljudi. Sistem umetne inteligence sicer lahko prepozna omejen obseg čustev v izrečenih besedah, intonaciji, premorih ali izrazih na obrazu nekega človeka, vendar se nikoli ne bo mogel ustrezno človeško odzvati. Morda bo lahko izjavil »Žal mi je, da si žalosten zaradi tega« ali pa »Kako čudovito, da se je to zgodilo!«. Vendar bosta oba stavka dejansko nesmiselna. Dementnega človeka bi takšne besede morda res »pomirile«, vendar bi tako ponižali njegovo človeško dostojanstvo.
Ne kot nadomestek ljudi, ampak za pomoč ljudem
Druga možnost je seveda ta, da te naloge še naprej opravljajo ljudje. Namesto da bi roboti ljudi nadomestili, bi jim lahko pomagali. Danes so mnoge službe, v katerih morajo ljudje fizično in čustveno skrbeti za druge ljudi, podcenjene. Idealno bi bilo, da bi bile takšne službe v prihodnje bolj spoštovane in bolje plačane.
Vendar so to morda samo pobožne želje. Nazadnje bo prihodnost umetne inteligence – naša prihodnost z umetno inteligenco – svetla. Toda kolikor svetlejša bo, toliko več senc bo ustvarjala.
Project Syndicate, 2017
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
