Mleko, mlečni izdelki, kalcij, osteoporoza
Mleko je pomembno živilo za rast, pri okrevanju po boleznih, poškodbah, po naporu.

Strokovna združenja in sekcije SZD, ki obravnavamo strokovno problematiko zdrave prehrane in povezavo z nekaterimi boleznimi, z ogorčenostjo spremljamo v javnosti predstavljene argumente o škodljivosti mleka. Prav tako se zdravniki, ki se ukvarjamo z osteoporozo in njenimi posledicami, moramo odzvati na izraženo povezavo, da naj bi ZDA in zahodna Evropa, kjer imajo največjo porabo mleka in mlečnih izdelkov, imeli tudi najvišjo »stopnjo zlomov« kolkov. To preprosto ni tako.

Gre za klasičen problem prehranske manipulacije zaradi nepoznavanja presnove in stroke klinične prehrane. S takšnimi in podobnimi prehranskimi »nasveti« se vsak dan srečujejo tudi dietetičarke v ambulantah za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu.

Tri enote mlečnih živil na dan: 250 mg kalcija vnesemo v telo z 200 ml mleka, 125 g jogurta in 35 g trdega sira. Foto: Leon Vidic

Mleko in mlečni izdelki

Mleko je raztopina hranil, ki je blizu popolnemu živilu. Mleko in mlečni izdelki so odličen prehranski vir ključnih hranil in zdravstveno ugodnih bioaktivnih spojin. Dobro so zastopana glavna hranila (navedene so povprečne vrednost na 100 ml kravjega mleka): beljakovine 3,6 g, maščobe 3,5 g, mlečni sladkor 4,7 g in mineralne soli 0,7 odstotka. Velik je delež vode, kar okoli 87,5 odstotka. Je tudi živilo, ki vsebuje vitamine A, D, E, B1, B2, vitamin C, kalcij in številne druge minerale. Velik delež vode, dobra zastopanost sladkorjev, beljakovin, vitaminov, kalcija in drugih mineralov uvrščajo mleko tudi v skupino živil, ki je zelo primerna za vse, ki živijo aktivno in bi radi zavarovali svoje zdravje.

Ugodni učinki mleka na zdravje se začnejo že v ustih. Mlečna beljakovina kazein ima namreč neposredni zaščitni vpliv na zobe. Kazein, skupaj z beljakovinami sirotke, zagotavlja telesu odličen vir vseh potrebnih aminokislin, ki jih telo potrebuje za rast in obnovo. Mleko torej predstavlja dobro hrano v obdobjih rasti, pri okrevanju po boleznih, poškodbah ter tudi po telesnih naporih. Mleko torej predstavlja živilo, ki ga po lastnostih uvrščamo med funkcionalna živila.

Vnos mleka in mlečnih izdelkov prilagodimo posameznikovim prehranskim potrebam in presnovnim značilnostim. Na splošno velja, da je za zdravo odraslo populacijo primeren vnos mleka do tri enote (ena enota je 200 dl) ali primerljive količine mlečnih izdelkov. Odrasli, ki niso telesno aktivni, naj bi uživali posneto mleko, tisti, ki imajo višje energijske potrebe, pa lahko uživajo tudi polnomastno obliko mleka.

Mleko je raztopina hranil, ki je blizu popolnemu živilu - po lastnostih pa ga uvrščamo med funkcionalna živila. Foto: Š. Denis Balibouse / Reuters

Otroci potrebujejo mleko vsak dan

Otrokom in mladostnikom priporočajo Smernice zdravega prehranjevanja MZ RS 2005 mleko in mlečne izdelke kot kakovosten vir beljakovin. Smernice priporočajo vključevanje mleka in/ali mlečnih izdelkov v jedilnik vsak dan, od ene do dveh enot pri najmlajših starostnih skupinah, do štirih enot pri osemnajstletnikih. Za zdrave otroke, ki nimajo težav z nadzorom telesne mase, Smernice svetujejo, da naj do dopolnjene starosti dveh let zaradi višjih energijskih potreb uživajo polnomastno mleko in polnomastne mlečne izdelke. Nato pa naj zdravi otroci do vstopa v šolo postopoma preidejo na uživanje delno posnetega mleka in mlečnih izdelkov iz delno posnetega mleka. Do dopolnjenega petega leta starosti Smernice odsvetujejo uživanje posnetega mleka (0,5 odstotka mlečne maščobe). Smernice navajajo mleko tudi kot priporočeno živilo, kot bogat vir kalcija. Zaradi vseh navedenih koristi mleka šolska shema omogoča brezplačno razdeljevanje priporočenih oblik mleka in mlečnih izdelkov šolarjem tudi v Sloveniji.

Če posameznik nima prehranske alergije ali preobčutljivosti na sestavine mleka in njegova prebavila delujejo normalno, ima uživanje mleka in mlečnih izdelkov znanstveno dobro podprt ugoden vpliv na zdravje kosti. Vnos ključnih hranil za zdravje kosti (beljakovine, kalcij, vitamin) pripomore k ohranjanju kostne gostote in vzdrževanju funkcionalnosti mišično-kostne enote. Bolniki z laktozno intoleranco praviloma lahko uživajo predelane mlečne izdelke (jogurt, trdi siri).

Doslej znanstvene raziskave presnove in epidemiološke študije niso potrdile hipotez, da bi samo uživanje mleka in mlečnih izdelkov »kislilo« organizem, pripomoglo k resorbciji kalcija iz kosti, kadar je vnos kalcija zadosten, razvoju osteoporoze in njenih zapletov (kot so zlomi kosti) ter razvoju srčno-žilnih bolezni in bolezni, ki prizadenejo predvsem sklepe (revmatoidni artritis, osteoartritis). Podatki iz znanstvenih raziskav nakazujejo ravno nasprotno, to je zdravstveno ugodne učinke uživanja mleka in mlečnih izdelkov. Zato je uživanje teh živil del uradnih prehranskih priporočil za uravnoteženo prehrano v številnih državah sveta.

Poleg tega obstaja tudi šibka povezava, da prehrana, ki vsebuje mlečne izdelke, ugodno vpliva na porast in vzdrževanje funkcionalne telesne mase in zmanjševanje maščobnega tkiva. Ta podatek je, ob poudarjanju pomena gibalnih aktivnosti posameznika, pomemben za obvladovanja problema debelosti.

Kalcij, vnos beljakovin

Zadosten prehranski vnos kalcija spada med ključne dejavnike zdravja kosti. Dnevne potrebe po kalciju zadovoljimo z mlečnimi izdelki, nekaterimi vrstami zelenjave in mineralno vodo. Mlečna živila predstavljajo odličen prehranski vir kalcija, ker vsebujejo tudi druga hranila, ki so potrebna za zdravje kosti, kalcij se iz njih dobro absorbira v črevesju in so relativno poceni ter tako predstavljajo osnovni prehranski vir za vnos kalcija v telo.

Zato je v mnogih priporočilih priporočen vnos treh enot mlečnih živil na dan. Na primer: 250 mg kalcija vnesemo v telo z 200 ml mleka, 125 g jogurta in 35 g trdega sira. Še več, zaradi neugodnega profila absorbcije kalcija iz zelenjave ali hrane, ki je obogatena z kalcijem, podatki raziskav kažejo, da je prehranski vnos kalcija praktično nezadosten, če nekdo ne uživa mlečnih živil. V tem primeru je treba prehrani dodajati preparate kalcija, kar pa je v nasprotju z priporočili, da naj bi večino vnosa kalcija (in tudi drugih mikrohranil) dosegli z normalno hrano.

Vnos kalcija z ustreznimi prehranskimi dodatki je sicer učinkovit, vendar je njihova dejanska zdravstvena korist za preventivo osteoporoze vprašljiva, kadar lahko dosežemo normalen prehranski vnos s hrano. Uživanje kalcija v obliki prehranskih dodatkov povezujejo tudi z dodatnim tveganjem za razvoj srčno-žilnih obolenj in tudi rakastih bolezni. Dokler teh dilem znanstveniki in klinična praksa ne razjasnijo, je smiselno uživanje dodatkov kalcija le takrat, kadar je po strokovni prehranski obravnavi ugotovljeno, da je vnos kalcija s hrano nezadosten.

Podatki iz znanstvenih raziskav nakazujejo na zdravstveno ugodne učinke uživanja mleka in mlečnih izdelkov. Foto: Jure Eržen

Maksimalna kostna gostota v mladosti

Prav tako uživanje beljakovin ne pospešuje izločanje kalcija iz telesa, kadar je vnos beljakovin in kalcija s prehrano zadosten. Do zdaj s kliničnimi študijami niso dokazali škodljivosti višjega vnosa beljakovin za zdravje kosti. Presnova kalcija in beljakovin je namreč izjemno kompleksna in za razumevanje posameznih dejavnikov, ki vplivajo na promet teh hranil v organizmu zdravega in/ali bolnika, je potrebno temeljito poznavanje več medicinskih strok, predvsem endokrinologije in klinične prehrane. Nasprotno pa obstajajo zadostni dokazi, da nezadosten vnos beljakov v povezavi z drugimi dejavniki prispeva k temu, da posameznik v mlajših letih ne doseže maksimalne kostne gostote ter je v kasnejših letih bolj podvržen razvoju osteoporoze in zapletov, ki so s tem stanjem povezani.

Mleko torej vsebuje kombinacijo hranil, ki je zelo ugodna za izgradnjo kosti (beljakovine, kalcij, vitamin D, magnezij, kalij), zato uživanje mlečnih izdelkov pomaga pri normalni izgradnji kosti in preprečevanju osteoporoze. Če želimo sestaviti prehrano, ki je ugodna za kostno zdravje, naj vsebuje tri enote mleka ali mlečnih izdelkov na dan.

Viri:

Smernice zdravega prehranjevanja, Ministrstvo za zdravje RS 2005

Rozenberg S, Body J-J, Bruyère O, et al. Effects of Dairy Products Consumption on Health: Benefits and Beliefs-A Commentary from the Belgian Bone Club and the European Society for Clinical and Economic Aspects of Osteoporosis, Osteoarthritis and Musculoskeletal Diseases. Calcified Tissue International. 2016;98:1-17. doi:10.1007/s00223-015-0062-x.

Fenton TR, Lyon AW. Milk and acid-base balance: proposed hypothesis versus scientific evidence. J Am Coll Nutr. 2011 Oct;30(5 Suppl 1):471S-5S.

Gao X, Wilde PE, Lichtenstein AH, Tucker KL. Meeting adequate intake for dietary calcium without dairy foods in adolescents aged 9 to 18 years (National Health and Nutrition Examination Survey 2001-2002) J Am Diet Assoc. 2006;106(11):1759-1765. doi: 10.1016/j.jada.2006.08.019.

Heaney RP. Dairy and bone health. J Am Coll Nutr. 2009;28(Suppl 1):82S-90S. 28/Supplement_1/82S.

***

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., predstojnica Enote za klinično prehrano Onkološkega inštituta in predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano

Doc. dr. Mojca Blenkuš Gabrijelčič, NIJZ RS

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med.,  društvo travmatologov SZD

Prim. asist. Miro Čokolič, dr. med., UKC MB, Endokrinološka sekcija SZD

––––––

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.



Mleko, mlečni izdelki, kalcij, osteoporoza

Strokovna združenja in sekcije SZD z ogorčenostjo spremljamo v javnosti predstavljene argumente o škodljivosti mleka - gre za klasičen problem prehranske manipulacije. Foto: Jure Eržen

Prijavi sovražni govor