Mreža stroke in mreža politike

Reorganizacija centrov za socialno delo: Za nekatere upanje, za druge ne.

Objavljeno
05. februar 2017 17.43
gerencer/center
Ivan Janko Cafuta
Ivan Janko Cafuta
V tem času smo, na pobudo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), pred reorganizacijo slovenskih centrov za socialno delo. Ideja o reorganizaciji je stara že vsaj dvajset let. Pobude so vedno prihajale z vrha, najpogosteje, ker je težko sodelovati z velikim številom direktorjev. Po izvedeni reorganizaciji bodo namreč sedanji centri enote 16 regijskih centrov. Pobudniki reorganizacij so vedno ljudje, ki so po eni strani vpleteni v mrežo stroke in na drugi strani v mrežo politike. Strokovni delavci pri tem vedno upamo, da se bo vsakokratni predlagatelj nagibal bolj k nam, k stroki. Pri tem se zanašamo na argument, da je na tej strani tudi uporabnik naših storitev. Predlagatelj reorganizacije zatrjuje, da bo reorganizacija privedla do različnih izboljšav, od katerih naj bi imeli korist vsi, še največ uporabniki storitev. Moj, a ne samo moj, strah pa je, da je reorganizacija namenjena spremembi vodstveno-upravljavske strukture centrov, kar samo po sebi ne bo prineslo napovedanih rezultatov.

Osnovno delo spada na lokalno raven

Strokovni delavci ocenjujemo, da sodi bazično socialno delo predvsem na lokalno raven, kjer je blizu uporabniku storitev. Na tej ravni lahko ohranja potrebno občutljivost za probleme ljudi. Na tak način so prepoznave strokovnih delavcev avtentične, reakcije in posegi pa adekvatni. Za takšno delovanje centra pa je potrebna določena avtonomija.

Predlagatelj se bo moral odločiti, ali se bo lotil reorganizacije centrov z namenom, da bo dejansko omogočil bolj kvalitetno strokovno delo, ali bo izvedel le centralizacijo na ravni upravljanja. Skrbi nas, da bodo z reorganizacijo prekinjene mnoge povezave z lokalnimi skupnostmi. Lokalne skupnosti so med drugim tudi pomembni sofinancer različnih programov za podporo ranljivim skupinam prebivalstva, kar bo poslej precej oteženo, saj bodo dosedanji centri izgubili svojo pravno subjektiviteto.

V tem delu predvidena reorganizacija izkazuje tveganje, da bomo iz manjših, bolj prilagodljivih ustanov prešli v večje, manj fleksibilne. Ob tem si ne zatiskamo oči pred določenimi težavami, ki jih obstoječi centri imajo, niti pred določenimi prednostmi, ki bi jih lahko vneslo delovanje tudi na regijskem nivoju.

O reorganizaciji centrov smo veliko govorili na Kongresu socialnega dela, oktobra 2016. Udeleženci kongresa si nismo znali odgovoriti, kaj je razlog za reorganizacijo centrov za socialno delo. Ugibanja so se nam prekrivala zgolj na točki, da je reorganizacija nekaj, kar je povezano s samim načinom vodenja in upravljanja z mrežo centrov. Ugibali smo še naprej, kdo lahko pridobi s predlagano reorganizacijo, pa nismo našli jasnega odgovora niti na to vprašanje. Iz zadrege smo si poskušali pomagati z ocenami, kaj bi z reorganizacijo vendarle lahko pridobili. Pa prav daleč tudi v tem nismo prišli.

Pogled od spodaj in pogled od zgoraj

Ko smo nekaj kasneje brali izhodišča za reorganizacijo centrov, smo ugotovili, da predlagatelj v svojem razmisleku izhaja iz nasprotne strani kot mi. Mi gledamo od spodaj, kjer vidimo sebe in uporabnike naših storitev in izhajamo iz potreb, tako nas samih kot uporabnikov, predlagatelj pa gleda od zgoraj in izhaja iz potreb, ki jih ne razumemo v celoti. Občutek imamo, da si je predlagatelj umislil neko novo shemo organiziranja centrov, ki jo namerava uvesti, za tem pa ne ve točno, kako naprej.

Strokovni delavci upamo, da se bo na tej točki obrnil po podporo tudi k nam, ki izvajamo stroko, in različnim domačim strokovnjakom na področju socialnega dela. Ob tem pa nam ni jasno, kakšno mesto ima pri izvedbi reorganizacije centrov za socialno delo ameriško podjetje, ki pripravlja reorganizacijo. Skrbi nas, ker ne vemo skoraj nič o njihovem delovanju, razen tega, da pripravljajo reorganizacijo slovenskih centrov za socialno delo.

Dejavnost socialnega varstva je kot hobotnica, zapletena v desetine drugih sistemov in podsistemov v družbi. Če se nam bo začela podirati struktura, ki ji bodo pred tem zamenjali nekaj temeljev, bo to za nas in naše uporabnike zelo boleče. V mučnem spominu nam je nedavna izkušnja uvajanja t. i. »enotne vstopne točke« na področju urejanja socialnih transferjev, ko je na trenutke kazalo, da se bo sistem sesul sam vase. Ob tem ni nepomembno, da bo reorganizacija reorganizirala tudi tisto (enotna vstopna točka), kar je bilo reorganizirano pred dobrimi štirimi leti. Slednje pomeni tudi ponovitev stroškov v zvezi z informacijsko podporo.

Podvajanje, ne poenostavljanje dela

Predlagatelj pravi, da bo strokovno delo na centrih »zadihalo«, ko bo s predvideno reorganizacijo center razbremenjen dela nalog v zvezi s t. i. socialnimi transferji. To naj bi bila največja rezerva, ki naj bi obstajala in bi bila eden ključnih garantov (manj administrativnega dela) za kasnejše boljše delo na vseh področjih delovanja centra.

Takšne izjave morda delujejo prepričljivo za splošno javnost, za poznavalce pa ne. Predvideno je, da bodo obstoječi centri kasneje lokalne enote, ki bodo še naprej zbirali vloge občanov za vse t. i. socialne transferje in jih nato pošiljali na regijske centre. V tem vidimo nevarnost podvajanja, ne poenostavljanja dela. Izboljšavo bo najbrž prinesel predlagani t. i. informativni izračun, ko uporabniki ne bodo primorani, kot doslej, za določene transferje podajati vlogo vsako leto na novo. Na lokalni enoti bo, kot doslej, potekalo vodenje postopkov v zvezi z zahtevki za dodelitev denarne socialne pomoči. Teh je v deležu vseh zahtevkov s področja t. i. socialnih transferjev od 50 do 60 odstotkov. Ob teh bodo predvidoma ostali na lokalnih enotah še nekateri drugi transferji.

Slednje govori o tem, da bo na regijske centre preneseno precej manj zadev, kot jih bo ostalo na lokalnih enotah. Zato ne vidim rezerve, ki bi jo s tem sprostila reorganizacija in bi imeli zato uporabniki korist od nje. Prav tako ni jasno, kako naj bi prispevali k izboljšanju storitev novi mobilni timi, če bodo vanje razporejeni isti ljudje, ki delajo že zdaj na (kadrovsko podhranjenih) centrih. Novih zaposlitev reorganizacija ne predvideva in prav tako ne predvideva investicij v smislu večanja kompetentnost strokovnega kadra.

Usklajeno uvajanje sprememb

Strokovni delavci si želimo zgolj dobro premišljene in dobro pripravljene ukrepe, ki temeljijo na predhodni analizi stanja, in smo pripravljeni pri tem prispevati svoj delež. Vsem nam je enak cilj: imeti zadovoljne uporabnike in zadovoljne izvajalce storitev. Resnici na ljubo pa vsebina tega sestavka ne odslikava optimizma. V bližnji prihodnosti je pred nami tudi izziv, ki ga bo za delovanje centrov, s prenosom vrste sedanjih pristojnosti na sodišče, vnesel predvideni novi družinski zakonik. Za vse bo lažje, če se bodo vse navedene novosti uvedle hkrati.

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.