Tiskane izdaje
Da so volitve free and fair, morajo biti vrata sodišča odprta za volilne spore. Sodišča dajejo zaupanju v poštenost volitev prednost pred formalizmi in ob nepravilnostih glasovanje razveljavijo. V svetu, od Avstrije in Francije do Afrike in ZDA, sodišča razveljavljajo volitve. Slovenija je tu v zaostanku. Vrata sodišča so bila namreč doslej za volilne spore tako rekoč zaprta, sojenja brez obravnav, sodišča pa kljub nepravilnostim naklonjena potrditvi volilnih rezultatov. Ustavno in mariborsko okrajno sodišče pa sta v zadnjem mesecu sprejeli pomembni odločitvi, ki zvišujeta raven volitev in referendumov tudi v Sloveniji. Žal je prejšnji petek vrhovno sodišče naredilo korak nazaj.
Zaupanje v poštenost postopka
V razvitih demokracijah so poštene volitve pomembna vrednota. Sodišča ne razveljavljajo volitev le v primerih hudih nepravilnosti, ki so vplivale na izid. Razveljavljajo jih tudi, ko so nepravilnosti majhne, ker se s ponovitvijo volitev varuje zaupanje ljudi v poštenost postopka. V Franciji po vsakih parlamentarnih volitvah sedež izgubi pet ali šest poslancev. Pogosto gre le za kakšnih tisoč evrov vreden izdatek, ki ga kandidat ni vključil v finančna poročila. Avstrija je ponovila glasovanje o predsedniku zaradi slabega lepila na kuvertah in podobnih manjših pomanjkljivosti.
V zadnjem mesecu sta mariborsko okrajno in ustavno sodišče naredili pomembna koraka v smeri, da bomo v prihodnje tudi v Sloveniji bliže idealu volitev free and fair. Odločba ustavnega sodišča v zadevi Vilija Kovačiča močno presega pomen enega referenduma. Odločba sporoča, da moramo pri referendumih in volitvah spoštovati pravila. Ne le zakona, ampak tudi ustavo in mednarodne standarde. Volilni komisiji in vladi sodišča v volilnih zadevah ne bodo več le prikimavala. Naslednji korak je v rokah vrhovnih sodnikov, ki nam bodo marca dali odgovor, koliko bodo v prihodnje slovenski standardi poštenosti glasovanj blizu avstrijskim, francoskim in angleškim.
Izjemen prelom pomeni tudi sodba mariborskega okrajnega sodišča, ki je s kazensko obsodbo vodje županove kampanje Darka Berliča prekinila desetletja dolgo tradicijo, po kateri so kršitve pravil volilnih kampanj ostale nekaznovane. Slovenija, ki so jo zaradi pomanjkljivosti v nadzoru volilnih kampanj dolgo kritizirale mednarodne organizacije, tako ni več država, kjer so pravila volilne kampanje le na papirju.
Četrt stoletja enako, zdaj drugače
V petek je mimo oči javnosti vrhovno sodišče že tretjič v treh mesecih odločalo o volitvah v državni svet. Drugi svetniki so bili izvoljeni jeseni, a pri enem, ki bo zastopal kulturo in šport, ni jasno, koliko elektorskih glasov bodo imela pri njegovi izvolitvi kulturna in koliko športna društva.
Državna volilna komisija je sodelujočim 25 let dajala enaka navodila in obrazce, društva in kandidati so ji 25 let sledili in zaupali. Enako tudi lansko jesen. Kdor je državno volilno komisijo vprašal za navodilo ali nasvet, je dobil odgovor, da zadostuje izpolnjen obrazec. Po 25 letih in po tem, ko so pred jesenskimi volitvami vsa društva oddala svoje predloge elektorjev, se je eno od kulturnih društev pritožilo. Vrhovno sodišče je tako januarja odpravilo odločbe o elektorjih športnih društev, ker športna društva obrazcem niso priložila prilog, za katere prej ni nihče vedel, in jih tudi društvo, ki se je pritožilo, svoji vlogi ni priložilo. Ne društva, ne kandidati, ne državna volilna komisija, ne avtorji zakona, ne tisti, ki se z volitvami ukvarjamo vsak dan, nismo vedeli, da morajo vloge imeti to prilogo. Ker je predpisi ne omenjajo. Odločb o elektorjih kulturnih društev pa vrhovno sodišče ni odpravilo, saj jih ni izpodbijal nihče.
Državna volilna komisija je kulturnim in športnim društvom odločbe vročila šele prejšnji teden. Športniki so se naslednji dan pritožili, a po mnenju sodišča prepozno. Po sodbi vrhovnega sodišča, izdani v petek, bi se morali pritožiti že dva meseca prej, preden so prejeli odločbe, zoper katere so se pritožili. In dva meseca, preden so prejeli pravni pouk, da se lahko pritožijo. Po mnenju sodišča bi morali športniki tudi za pomanjkljivosti v odločbah vedeti vnaprej. Še preden je kdorkoli vedel ali slišal za te priloge. Tako so kulturniki elektorske glasove obdržali, športniki pa so izgubili skoraj vse.
Sodišče napake ni odpravilo, ampak jo je poglobilo
Rešitev, ki jo je izbralo vrhovno sodišče, je nepoštena. Evropsko in slovensko ustavno sodišče ponavljata, da je zaupanje volivcev v poštenost volilnega postopka »izjemnega pomena«, da se volilna pravica lahko odvzame le izjemoma in da se druga načela podredijo načelu, naj sodišče odraža mnenje ljudstva. Fazo postopka, kjer se je zgodila neenaka obravnava, bi zato morali ponoviti.
Profesor dr. Franc Grad, prvo ime volilnega prava v Sloveniji, ima prav, da Slovenija krši najosnovnejša načela volitev, po katerih morajo veljati za vse enaka pravila in ta se ne smejo spreminjati med volilnim postopkom. Enako poudarja seveda tudi Evropsko sodišče človekovih pravic, ki je ob podobnih nepredvidenih odstopih od ustaljenih praks Azerbajdžan in Makedonijo obsodilo kršitve konvencije.
Za te nepoštene volitve tako ni odgovorna državna volilna komisija, saj je ravnala enako kot zadnjih 25 let in od sodelujočih društev zahtevala to, kar pravi zakon: podatek o številu članov. Četudi je naredila napako ali krivico, bi jo sodišče moralo odpraviti in ne poglobiti. Za te nepoštene volitve tudi niso odgovorni kulturniki, ki so se pritožili, in ne športniki, ki so upoštevali navodila komisije. Za te nepoštene volitve se lahko zahvalimo le vrhovnim sodnikom.
------
Dr. Jurij Toplak je profesor ustavnega prava na Univerzi v Mariboru in ekspert Ovseja ter Sveta Evrope za volilno pravo.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
