Tiskane izdaje
Naraščajoče vode v srednji Evropi so podrle stoletja dolg rekord vodostajev nekaterih največjih evropskih rek. Nihče ne bi mogel trditi, da ga niso ganile osupljive podobe, ki so jih ustvarile te poplave skoraj biblijskih razsežnosti in ki pričajo o strahotni škodi pa tudi o junaškem odporu in vzdržljivosti.
Na tisoče reševalcev je na ogroženih območjih delalo noč in dan. Vsi, ki smo prestrašeni sledili poročilom o dogajanju, verjetno še nikoli prej nismo tako natančno spremljali vremenske napovedi v napetem pričakovanju, kdaj bodo valovi Donave in Elbe dosegli najvišje ravni in se začeli umikati.
Poplave takšnih razsežnosti se ne menijo za državne meje in tveganja ter presegajo sposobnosti posameznih držav, da bi same obvladale razmere. Sosedje so pomagali sosedom, čeprav so se še vedno ukvarjali s poplavami doma. Novi center Evropske komisije za ukrepanje v nujnih primerih (ERC) je nadzoroval razvoj krize v vseh fazah. Vseskozi je imel stalni dostop do satelitskih posnetkov razvoja poplav in napovedi v realnem času za pomoč nacionalnim organom pri ocenjevanju, kje je pomoč najbolj nujna.
Povečanje ekstremnih vremenskih pojavov
Letošnje poplave so obudile spomine iz leta 2002 in so za Evropejce še en opomnik na vpliv podnebnih sprememb. Skozi stoletja so bile naše reke vir blaginje, omogočale so trgovinske in prometne povezave ter ponujale odlične lokacije za naša mesta. A vendar njihove vode včasih poplavijo ozemlje, ki jih obdaja, jemljejo življenja ter povzročajo trpljenje. Obseg in pogostnost teh poplav se povečujeta s podnebnimi spremembami, ki spravljajo v nevarnost vse več ljudi in lastnine. Povzročajo na milijarde evrov škode in pomenijo več kot polovico vseh izgub zaradi naravnih nesreč.
Najdražji davek, ki ga že danes plačujemo materi naravi, se bo le še povečeval. Evropa se segreva hitreje od številnih drugih delov sveta. V zadnjem desetletju je bila temperatura tal v Evropi povprečno do 1,3 °C višja kot v predindustrijski dobi, medtem ko se je svetovno povprečje dvignilo za 0,8 °C.
Medvladni odbor za podnebne spremembe, vodilni mednarodni znanstveni organ, ki proučuje ta pojav, napoveduje precejšnje povečanje ekstremnih vremenskih pojavov. Za Evropo to pomeni več poplav, neviht, poletnih vročinskih valov in gozdnih požarov. To hkrati pomeni, da zgolj čakanje na naslednje poplave ni več dovolj. Preprečevanje, pripravljenost in usklajen odziv s skupnimi močmi celotne Evrope: to je pot, ki jo moramo sprejeti, in pot, ki smo jo izbrali.
Prednostne naloge so tri. Prvič, Evropa mora ostati na čelu boja proti podnebnim spremembam. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na svetu mora ostati naša prednostna naloga, da bi ohranili globalno segrevanje pod 2 °C.
A tudi če nam bo to uspelo doseči, se ne moremo več izogniti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Zato mora biti naš naslednji korak prilagoditev nanje. To je eden od bistvenih izzivov za ozemeljski razvoj v Evropi. Aprila je komisija predstavila strategijo za pomoč odločevalcem v Evropi, da izberejo najboljše rešitve prilagajanj, ki bodo koristile državljanom. Ukrepati moramo hitreje, pametneje in učinkoviteje.
Solidarnost
Za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč, kot so poplav in tudi gozdni požari, potresi in plazovi, so na voljo tudi sredstva EU. V sedanjem proračunu EU je temu namenjenih približno 5,6 milijarde evrov, še veliko več finančnih sredstev pa bi lahko zagotovili v prihodnjih sedmih letih. Ti ukrepi prinašajo rezultate: čeprav je bilo v večjem delu srednje Evrope pred kratkim hudo, je bila regija bolje pripravljena kot leta 2002.
Tveganja, s katerimi se spopadamo, se povečujejo, vendar nismo nemočni. Če bomo odločno ukrepali in delovali skupaj, bomo lahko prevedrili nevihte, ki prihajajo.
***
Connie Hedegaard, evropska komisarka za podnebne ukrepe, in Kristalina Georgieva, evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje
