Tiskane izdaje
V zadnjem času smo priča razmišljanjem, da je treba organom pregona omogočiti lažji dostop do podatkov, ki imajo status bančne tajnosti. Pri tem se postavlja vprašanje lahkotnosti, s katero brez zakonske podlage, tako rekoč brez omejitev, dostopajo do teh in drugih osebnih podatkov inšpekcijski organi, pa takšna nezakonita praksa ni predmet razmisleka o ustreznih ukrepih za njeno odpravo.
Pišem na podlagi osebne izkušnje predsednika društva, ki deluje več kot dvajset let. V njem smo združeni Korošice in Korošci ter prijatelji Koroške, ki živimo in delamo v Ljubljani. V društvu negujemo tradicijo in kulturo rodne Koroške. V preteklem letu smo se srečali z nadzorom Tržnega inšpektorata RS (TIRS), ki je izvajal nadzor »nad oglaševanjem in prodajo izleta« devetih društvenih članov; po več kot 14 mesecih postopka, v katerem je sodelovalo šest tržnih inšpektorjev, je bilo ugotovljeno, da društvo očitanih kršitev ni zagrešilo, zato je bil postopek, v katerem nam TIRS ni omogočil niti vpogleda v spis (!), ustavljen. V postopku je TIRS, ki se je pavšalno skliceval na določbe 19. člena zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), pridobil podatke o prometu na računu društva pri banki, osebne podatke o članu društva, proti kateremu postopek sploh ni tekel, pa od telekomunikacijskega operaterja in iz centralnega registra podatkov.
In ko smo se v zvezi s spornim dostopanjem do podatkov obrnili na pristojne institucije, so te odgovorile, da ne morejo ukrepati, ker ne morejo opraviti nadzora v postopku, ki še poteka (čeprav je bil ta že pravnomočno končan), ali celo, da je bil telekomunikacijski operater TIRS dolžan posredovati zaprošene podatke, ker naj bi bil priča v postopku inšpekcijskega nadzora (pri tem so prezrli, da je po zakonu o upravnem postopku priča lahko le fizična, ne pa tudi pravna oseba, kar je sicer jasno vsakemu državljanu).
Postavlja se vprašanje, ali je takšno poseganje v ustavno zagotovljene človekove pravice (še) mogoče dopuščati?
Ustavna pravica do svobodnega združevanja
Slovenska ustava slehernemu izmed nas zagotavlja pravico do svobodnega združevanja z drugimi. Gre za človekovo pravico, ki jo je mogoče zakonsko omejiti le izjemoma, ko to zahtevajo varnost države, javna varnost ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Če niso podani ustavno dovoljeni razlogi za omejitve, je združevanje dopustno zaradi kakršnih koli skupnih interesov oziroma ciljev (političnih, verskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih, znanstvenih, umetniških, športnih, družabnih ipd.).
Človekove pravice so v prejšnjem stoletju dobile univerzalen ter splošno zavezujoč pomen, ki je jasno opredeljen v najpomembnejših univerzalnih mednarodnih dokumentih kot tudi v evropskih in zunajevropskih regionalnih aktih o varstvu človekovih pravic. Z njimi so določeni temeljni standardi sodobne civilizacije za urejanje in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ustavno zajamčena pravica do svobodnega združevanja se lahko uresničuje neformalno ali formalno. Formalno organizirano združevanje se izvaja v pravno-zakonsko vnaprej predvideni organizacijski obliki. Tak zakon, ki v Sloveniji ureja formalno organizirano združevanje, je zakon o društvih. Ta zakon društvo opredeljuje kot samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji vzpostavijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
Tako je bilo društvo opredeljeno tudi v preteklosti, saj ima združevanje občanov v društva v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Vendar zakon o društvih prvič v naši 150-letni zgodovini društev ureja vprašanje nadzorstva nad izvajanjem določb zakona. Ob uveljavitvi leta 2006 je vzpostavil nadzorstvo Inšpektorata za notranje zadeve RS, Davčne uprave RS (Furs) in Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Novela zakona pa je leta 2011 vzpostavila tudi nadzorstvo TIRS.
TIRS nezakonito
Ne glede na to, da za takšne preglede nima zakonskih pristojnosti in so ti nadzori torej nezakoniti, se niti ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v okviru katerega TIRS deluje, niti Vlada Republike Slovenije ne zganeta. Nasprotno, brez pridržkov potrjujeta njegova poslovna poročila. Skrb vzbujajoče je, da niti vlada niti pristojno ministrstvo očitno tega, da TIRS opravlja nadzore v društvih brez zakonske podlage, vse do danes sploh nista ugotovila. Tako kot v uvodniku letošnje druge številke Pravne prakse, se tudi tu sprašujem: ali ni TIRS pristojen predvsem za nadzorstvo nad izvajanjem predpisov s področja trga, kamor bi moral usmeriti vse svoje moči, ne pa, da zunaj svojih pristojnosti posega v delovanje civilne družbe?
TIRS nezakonito
Žal je praksa drugačna. Ne le, da TIRS na podlagi 19. člena ZIN od tretjih oseb zahteva podatke, do katerih ni upravičen (denimo podatke o prometu na transakcijskem računu), ki jih organi pregona sicer lahko pridobijo le na podlagi sodne odredbe, še več, tretje osebe – banke in telekomunikacijski operaterji – mu jih posredujejo brez zadržkov, takoj, ne da bi preverili, ali mu jih po matičnem materialnem predpisu sploh lahko posredujejo.
Skrb vzbujajoče je, če na slovenski banki trdijo, da je treba državnemu organu, ki nekaj zahteva, takoj vse dati, saj ni banka dolžna, da preverja, ali je državni organ do zaprošenega upravičen ali ne, državni organ že ve kaj dela (!). Logična posledica takega ravnanja banke kot izpolnitvenega pomočnika države je, da komitenti tako banko zapustijo in svoje poslovanje prenesejo v tujino, kjer banke spoštujejo bančno tajnost in druge predpise in kjer je slovenskim državnim organom onemogočeno tovrstno nezakonito delovanje.
Človekove pravice naj ne bodo mrtva črka na papirju
Ob sprejemanju ustave v Sloveniji smo poudarjali, da je temeljna naloga Republike Slovenije, da varuje človekove pravice ter razvija pravno in socialno državo. Po več kot dvajsetih letih samostojnosti pa lahko ugotovimo, da je v praksi vse več primerov, ko so človekove pravice samo mrtva črka na papirju.
S takšnim pogromom, ki ga TIRS izvaja v društvih, kot da to niso prostovoljna združenja ljudi, v katerih se zadovoljujejo posebni interesi, ki so obče koristni in bogatijo družbo, bodo društva, posebno majhna, ki nimajo niti kadrovskih niti finančnih virov za borbo z državnimi mlini, primorana prenehati delovati. Ali državljani to res želimo ali pa bomo taka vprašanja znali urediti tako, da pravni sistem ne bo izgubil vse svoje verodostojnosti in legitimnosti?
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Janko Arah, mag. prava
Predsednik Kluba Korošcev Ljubljana
