Nova politika za boljše življenje

Svet potrebuje politiko, ki bi pridobila nazaj naklonjenost tistih, ki zaostajajo.

Objavljeno
19. junij 2017 12.15
Petja Katanič Pedersen
Petja Katanič Pedersen
V Parizu se je pred tednom dni končal vsakoletni teden OECD, v sklopu katerega je potekala konferenca Premostitev razlik (Bridging Divides), ki ji je letos predsedovala Danska. Forum OECD je eden največjih javnih dogodkov na svetu, letos se ga je iz 74 držav udeležilo 260 govorcev in 3000 udeležencev. Spremljali smo govore, debate, ideje izbranih govorcev, med katerimi so bili vodilni državniki in drugi, ki vplivajo na sektorje civilne družbe: nekdanji in sedanji predsedniki držav, premieri, ministri, predsedniki uprav in direktorji, voditelji nevladnih organizacij ter sindikatov, prominentni akademiki ter pripadniki medijskega prostora, z namenom, da analizirajo ekonomske, družbene in politične izzive globalizacijskega svetovnega gospodarstva v letu 2017.

Svet je v resnici drugačen kot v analizah

Po oceni OECD se leto 2017 v zgodovino vpisuje kot preplavljeno s populizmom in nacionalizmom, ki sledita brexitu v Veliki Britaniji in Trumpovi izvolitvi v ZDA, z zgodovinsko nizko ravnjo zaupanja ter krizo, ki ji ni videti konca. Vse to pušča za sabo posledice, ki uničujejo svetovne družbe in gospodarstva ter povečujejo razlike med ljudmi.

Razlike so postale očitne predvsem na treh področjih: vključujoča rast (pod to omenjajo ekonomske in socialne razlike, razlike med bogatimi in revnimi, med mestom in podeželjem, med domačini in imigranti, med integriranimi in izoliranimi, med zmagovalci in poraženci, med digitalnim in analognim, med roboti in ljudmi, generacijske razlike ter razkorak med spoloma), digitalizacija (prihodnost delovnih mest, ki jih preoblikuje ta pojav) ter zaupanje (ljudje ne zaupajo več v napredek in so prepričani, da sistem v celoti ne deluje za njih).

Pri zaupanju na prvem mestu omenjajo izraz post-truth; tega je oxfordski slovar leta 2016 izbral za mednarodno besedo leta. Za postfaktične pojave je značilno, da se oblikovanje javnega mnenja ne opira na objektivna dejstva, temveč na čustva in osebna prepričanja. Na forumu so razložili, da je bil OECD do zdaj najbolj znan po proizvajanju analiz na temelju objektivnih podatkovnih dokazov. Vendar so letos, kot pravijo, zaradi hitrosti razvoja tehnologije prvič uvideli, da je nujno treba upoštevati tudi to, kaj ljudje mislijo in čutijo, ker postfaktičnost vzbudi dvom o marsikaterem dejstvu in analizah. To, da so priznali, da se zavedajo, da svet zunaj zdaj teče drugače, da se morajo prilagoditi in predlagati spremembe, jim je pridihnilo življenjskost, človečnost, upanje za ustreznejšo prihodnjo politiko.

Z globalizacijo in digitalizacijo s svetlobno hitrostjo nastajajo še večje razlike ter družbeni in politični pojavi brez primere doslej, za katere se ne da napovedati izida.

Na podlagi teh razlik je OECD izdal smernice za letošnji forum: svet potrebuje politiko, ki bi pridobila nazaj naklonjenost tistih, ki zaostajajo in ki se bojijo vpliva globalizacije, povečanega toka beguncev in hitrega razvoja, kot ga svet še ni videl.

Zgraditi je treba družbena dvigala

Prvi človek OECD José Ángel Gurría je teden OECD začel z besedami, da odpira forum v času, polnem izzivov, ko je svetovni ekonomski sistem v šibkem stanju zaradi disfunkcionalnega nasprotja med astronomskimi dobički »srečnežev« na eni strani in upadanjem dohodka povprečnega gospodinjstva na drugi. V času, ko zaradi globalizacije veliko ljudi zaostaja, in ti hočejo boljšo ekonomsko porazdelitev; v času, ko družbe dvomijo o učinkovitosti njihove politike; v času, ko izpodjedanje javnega zaupanja in ekonomska negotovost spodbujata protekcionizem, izolacijo in ekstremni nacionalizem. S temi izzivi namerava Gurría stopiti v boj in narediti globalizacijo učinkovito za večino, okrepiti ljudi z novimi znanji in spretnostmi ter povečati družbeno mobilnost. Pravi, da je čas, da se digitalna ekonomija spreobrne v orodje ljudstva, s katerim bodo dosegli večjo vključenost v družbo in večji trajnostni razvoj.

Rastoča ekonomska globalizacija je odgovorna za ekonomsko rast in dobičke, za integracijo držav v razvoju v trgovinske in investicijske tokove ter za dvig milijonov ljudi iz revščine, za promocijo inovacij, znanosti, medicine, umetnosti, kulture in športa. Toda na drugi strani se pojavljajo dokazi, da učinki globalne ekonomske liberacije prinašajo največji dobiček prav tej že tako privilegirani manjšini, in Gurría poudarja, da elite lahko »ugrabijo« proces globalizacije in ga priredijo zase – to bi lahko še poglobilo razlike v družbi in povzročilo nevarnosti in strah. Če pogledamo ta dejstva skozi številke: 84 odstotkov globalnega bogastva je skoncentriranega znotraj le nekaj družin in peščice drugih in en odstotek sredstev na vrhu je enak 50 odstotkom vseh drugih globalnih sredstev. Treba je najti način za vnovično razporeditev in zgraditi družbena dvigala za premostitev teh razlik, dodaja Gurría.

Ekonomija je zapleten, krhek človeški sistem, kjer trenutno lahko z gotovostjo napovejo le negotov izid. Če je bilo v preteklosti na temelju politične sociologije mogoče napovedati skoraj gotov izid, je danes, kljub vsem meritvam, izid zelo negotov. Iz tega sledi, da je treba obrniti sistem na glavo, sodelovati z lokalnimi skupnostmi ter vključiti ženske na trg delovne sile z bolje plačanimi delovnimi mesti na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva, matematike. Globalizacijo in njene ugodnosti naj bi naredili dostopne vsem, in namen foruma je z novimi idejami izboljšati dosedanjo politiko. Dodaja, da je prav to moč foruma OECD, moč, ki jo prejmejo udeleženci in jo oddajo prek svojih idej. Dosedanje ideje je treba spremeniti, da bodo svetu služile bolje, da bodo tvorile novo politiko za boljša življenja. To bo, pravi Gurría, zapolnilo vrzeli in premostilo razlike.

Telefoni, nova priložnost za ženske

Princesa Mary, za katero Danci močno upajo, da bo nekoč delavna in sposobna kraljica po vzoru zdajšnje Margarete II., je poudarila razkorak med spoloma. Pravi, da je svet danes za ženske poln izzivov, vendar z izzivi pridejo tudi priložnosti. Te vidi predvsem v tehnološkem in digitalnem razvoju telekomunikacij, transporta, zdravstva in medijev.

Digitalizacija je znižala cene vsem vrstam komunikacij in mobilne telefone prinesla v najbolj nerazvite dele sveta. Po telefonih imajo zdaj ženske možnost vplivati na svoje življenje, finančno stanje in zdravje; dobile so namreč možnost odpreti bančni račun, dobiti posojilo, odpreti lastno podjetje, se šolati in prihraniti nekaj denarja. Tehnologija ima tako moč, da iztrga ljudi iz revščine, izenači ženske z moškimi in jim da upanje za boljše življenje. Enakost spolov je temeljna človekova pravica, opozarja princesa Mary, in trajnostni razvoj ne more biti dosežen v družbi, kjer ima polovica populacije neenake možnosti za šolanje, za zdravstveno oskrbo, za dostop do informacij in udeležbo na trgu delovne sile, na vodilnih funkcijah in na političnem prizorišču.

Danski premier Anders Fogh Rasmussen je sporočil, da je globalizacija dosegla svoj vrh in da njenih koristi ni mogoče preceniti. Vendar za šibkejše, za tiste na robu družbe, ni učinkovita, ker se ustvarja vedno večja vrzel med privilegiranimi srečneži in med tistimi, ki to niso. To je vprašanje, ki ga danska vlada ne more prezreti, zato si prizadeva za izboljšanje razmer, v katerih zaradi globalizacije v družbi nihče ne bo odrinjen na rob. Zadali so si tri pomembne naloge:

Prvič: delovna mesta je treba ustvarjati, ne zadrževati, kar Rasmussen vidi kot najučinkovitejši boj proti strahu, ki ga širi globalizacija.

Drugič: trg delovne sile in podjetja se morajo prilagoditi prihodnjim zahtevam. Rasmussen razlaga, da je ljudem treba dati nova znanja in veščine, da lahko presedlajo na novo delovno mesto, ko staro izgine. Vsem ljudem je treba omogočiti vseživljenjsko šolanje in izpopolnjevanje, saj bodo le tako tudi šibkejši dohajali druge.

Tretja, najpomembnejša točka je ustanovitev »prekinitvenega sveta« (disruption council), ki ga je v svojem govoru omenil kot inovativnega tudi José Ángel Gurría. V boju proti negativnim učinkom globalizacije je treba povečati sodelovanje na lokalni in na narodni ravni; to so dosegli z ustanovitvijo »partnerstva za dansko prihodnost«, ki so ga poimenovali Prekinitveni svet. Sestavljajo ga sindikati, združenja delodajalcev, podjetniki, direktorji uprav in ministri. Naloga sveta je, da skupaj prouči izzive in možnosti ter poveže sindikate in delodajalce, da združijo moči.

Ker, kot pravi Rasmussen, vsi so v istem čolnu, v istem oceanu, vanje pihajo isti vetrovi sprememb in vsi se srečujejo z istimi občasnimi orkani. Če ne bomo skupaj premostili razlik, bomo potonili vsi.

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.