Tiskane izdaje
Obstajajo resni razlogi za domnevo, da je sedanja organizacijska oblika vikariata protiustavna. Poleg tega se »duhovna oskrba« omejuje le na krščanstvo.
Vikariat zaposluje trinajst verskih uslužbencev, od katerih je enajst katoličanov, dva sta evangeličana.
Zanimalo nas je, kakšno je vaše mnenje o tem. zbrali smo nekaj odzivov.
Iztok Čurči: Le zakaj? Kakšno delo pa imajo vojaki, da lahko v službenem času (8 ur) obiskujejo še duhovnika? Naj to počnejo v prostem času. In po ustavi sta cerkev in država ločeni, vojska pa je izključno državna sila. Žalostno, da v 21. stoletju še vedno izdatno plačujemo nekakšne novodobne vrače, medtem ko državljani že za kruh nimajo več.
Linka Robic: Kdor ga rabi, si ga naj plača!
Bojan Hribar: Vprašanje je predvsem, če Slovenija sploh potrebuje vojsko.
Marko Čar: To je zapuščina prve Janševe vlade, v ustavi pa nam piše, da sta država in cerkev ločeni, torej ...
Tomaž Trope: Vikarjat ni samo za vojaške zadeve, nadrejeni vikar dr. Jože Plut je pristojen tako za gasilce, Civilno zaščito, Policijo in civiliste. 5. člen pravilnika o organizaciji religiozne duhovne oskrbe pravi, da so poveljujoči v Slovenski vojski pri uresničevanju pravice do religiozne duhovne oskrbe dolžni:
- po dogovoru z vojaškim vikariatom in vodstvi verskih skupnosti omogočiti razgovore ali predavanja z versko vsebino za vojaške in civilne osebe, ki to želijo, tako da to ne moti dela poveljstva, enote ali zavoda ter za to določiti ustrezne prostore;
- v sodelovanju z vojaškim duhovnikom določiti čas, prostorske in druge možnosti za bogoslužje in pogovor;
- dovoliti udeležbo vojaških in civilnih oseb na verskih obredih izven vojaških objektov v prostem času ali, ko ne opravljajo vojaških nalog, zaradi katerih ne smejo zapustiti območja poveljstva, enote ali zavoda;
- dopustiti prosto vnašanje verske literature in tiska v vojaške objekte;
- zagotoviti uradnim predstavnikom verskih skupnosti enake možnosti in način vstopa v območje in prostore vojaških objektov, v katerih se izvajajo aktivnosti v skladu s tem pravilnikom, tako kot je to določeno za uradne obiske delavcev ministrstva za obrambo v vojašnicah s pravili službe v Slovenski vojski.
Vladica Šuštar: Slovenska vojska ne rabi nobenih duhovnikov. Če ga kdo od vojakov rabi, naj ga poišče v prostem času. Nikakor pa ni potrebno, da država plačuje duhovnika za vojsko.
Jože Lovšin: Ne vem, kaj vas toliko moti. O tem naj odločajo vojaki sami in ne mi. Javnim uslužbencem polovico manj plače, pa bo za vse dovolj.
Jernej Gašparič: Duhovnika rabijo okupatorske vojske, ker jih mora neka oseba tolažit , ko umirajo zastonj. Vsak, ki brani svojo domovino in svoj dom, pa je dovolj motiviran in ve za koga in za kaj se bori.
Igor Gabrenja: Ko je vojna, ga rabiš, ker umirajoči potrebujejo ob sebi nekoga, da jim podeli zadnje maziljenje, v mirnem času pa je to samo služba, ki je ravno tako stresna kot vsaka druga. Potem bi morale vse firme imeti še duhovnika. Bi bil del kadrovske službe, na primer.
