Tiskane izdaje
Tilen Žganjer: Hmm, jaz bi kebab. Štiri kebabe!
Aleksandra Rehar: Veliko delodajalcev ne dovoli hranjenja na delovnem mestu, nekateri pa omogočajo čajne kuhinje in si lahko tam pogreješ, pripraviš malico. So pa delodajalci, ki enostavno ne dopuščajo nikakršnih odmorov, kaj šele, da bi pomislili na zdravo prehrano. Menim pa, da je pol ure premalo za obrok, saj enostavno ne moreš vsega zbasat vase in se vrniti na delo
Jelena Juvan: Ravno pojedla dva kivija.
Viktorija Rozman: Jaz bi bila pripravljena deliti, kako se prehranjujejo brezposelne osebe, prodajalci uličnega časopisa. Kakor spremljam ljudi in njihove zgodbe, bi lahko rekla, da za malico na delovnemu mestu ni dobro poskrbljeno. V nekaterih primerih, delavci določenega podjetja ne smejo iz podjetja in svoje delovne obleke. Za malico pa jim je naklonjeno tistih ubogih 20 minut, da pojejo majhen sendvič, pokadijo cigareto in že letijo nazaj na delovno mesto. V nekaterih službah delavci dobijo svojo malico s strani službe, medtem ko na marsikaterem mestu nimajo pravice, da bi umirjeno in sproščeno lahko zaužili svoj nujno potreben obrok... Mislim, da je za prehrano na delovnem mestu slabo poskrbljeno. Kot je iz komentarja razvidno, vse je odvisno od delovnega mesta.
Mojca Topič: Časa za malico ni. Prinesem jogurt od doma, a ga ponavadi nesem domov nedotaknjenega.
