Tiskane izdaje
Viktorija Rozman: Da bi do sprememb prišlo, bi morali državljani kot ljudstvo, najpomembnejši del države, po mojem najprej spremeniti same sebe. S tem mislim, bitida bi morali biti bolj odprti, manj omejeni, manj polni kompleksov in negativizma. Kot narod se mi zdi, da je večina Slovencev omejenih, pesimističnih, zaprtih. Prva stvar smo mi sami. Ne moremo spremeniti politike, če smo sami v takšnemu stanju kakršnemu smo. Kako bi spremenili okolico, če sami sebe ne znamo? V možnost alternative verjamem, a kakšna je ta alternativa? Politika, ljudje v njej so že 20 let isti, nekateri odstopajo, drugi ponovno vstopajo. Kje smo bili ljudje takrat, ko se je država ustanavljala, kje je bilo takrat povedano mnenje? Zaprti, omejeni na vsakemu koraku, smo končno odprli usta in spregovorili. Mislim, da je ljudstvo, samo krivo za stanje v državi. Čez desetletja se je država, stanje oblikovalo. Če bi takrat segli strogo po ukrepih, naredili totalni upor, bi bilo morda drugače. V tej državi bi bilo potrebno spremeniti zakone, pooštriti nadzor nad določenimi stvarmi in med drugim, dati možnost novim ljudem. Vse so to alternative, ampak to se ne bo zgodilo. Ljudje stojijo na ulicah, protestirajo, ker imajo tega dovolj, prostesti pa niso rešitve. To so za moje pojme le javno izražanje mnenja in želja, niso pa rešitev. Ali sploh poznamo rešitev? Jaz mislim, da moramo za začetek postati malo bolj odprti, sprejemati drugačnost, novosti in se začeti obnašati po novih režimih in ne živeti nekega komunizma in podobnih režimov. Smo v 21. stoletju, tehnologija gre dalje in čas tudi in mi s njim. Nekateri še vedno živijo v preteklosti in nekih dogodkih ki so takrat bili... Odprimo oči, postanimo odprti, modrejši. Premalo se pogovarjamo o tabu temah, ki sploh niso tabu, ne posvečamo jim pozornosti in potem se čudimo, zakaj je tako, kot je. Če sami postanemo boljši ljudje, kot sem napisala, manj egoistični, bolj odprti, ne omejeni, pošteni in spoštljivi en do drugega, nam bo morda malo drugače. Če bi bili pošteni, ne bi dovolili, ponarejanja dokumentov, diplom in podobnih zadev. Najprej smo mi sami, potem lahko spremenimo okolico. Da bi se počutila, da so volitve pomembne in da vsak glas šteje, bi morala vedeti, zakaj obrkožim in kaj želim. Ne želim dajati glasa strankam, katere nas zavajajo že 20 let in nam lažejo v obraz po napisanemu scenariju. Če bi dali možnost novim ljudem, kateri so kandiderali in želeli nekaj spremeniti, a smo jih obsojali, bi morda prišli kakšen korak dlje. Za primer Fani Eršte, tipično slovensko takoj podcenjevanje, ocenjevanje in s tem, nespoštljivo obnašanje. Morda, če bi dali svoj glas novemu človeku, bi danes imeli novega človeka v politiki, kateri bi bil odprt in pripravljen na spremembe. Tako pa se že 20 let vrtimo v začaranem krogu, ljudstvo pa le dviguje roki in ničesar ne spremeni. Le javno izraža mnenje, medtem ko se na volitvah pokaže nasprotno... Laganje samemu sebi in začarani krog...
Ivi Bohorč: Bojkot dela, bojkot policije, vojske, zapreti vsa letališča v državi, vse ceste, meje, železnice, prisiliti vlado in vso politično maso, da razpusti stranke in parlament.
Darko Bulat: Vsakokratna opozicija vladajoči koaliciji je politična alternativa. Zopet se greste #FDV novinarstvo. #fail
