Tiskane izdaje
Žiga Zombi Brdnik: Pametne države trenutno vlagajo v izobraževanje in znanost, ne krčijo. To je najboljša naložba, ko trg materialnih dobrin in proizvodnja padata.
Viktorija Rozman: Mislim, da bi država morala varčevati na drugih področjih, kakor na šolstvu, izobraževanju in znanosti. Bolj bi morali vlagati v izobraževanje mladih, prav tako starih, da bi bili bolj razgledani,odprti in pametnejši. Namesto, da bi vlagali v področja v katera bi morali, da bi se kot država lahko s čem pokazali, na teh področjih varčujemo. Ni čudno, da nikamor ne pridemo, da smo v znanosti precej v ozadju. Znanstveniki, kateri delajo za tujino in se predstavljajo v tujini, kjer žanjejo pohvale, se v Sloveniji ne morejo pokazati. Saj so en korak pred Slovensko znanostjo, v kateri pošteno zaostajamo. Slovenci jih zanemarjajo in se posmehujejo, medtem ko jih tujina sprejema in jim odpira mnoga vrata. V tej državi so pomešani pojmi in smeri... Če bo tako še naprej, bomo vse bolj zaostali in neizobraženi! Saj država varčuje na napačnih področjih!
Katja Jevšnik: Ni kaj za dodati, predhodnika sta skoraj vse opisala... nevednost je vzrok neumnosti in neumnost je posledica neznanja
Miha Nečemar: Kakšno butasto vprašanje! Nobana pametna država ne varčuje pri izobraževnju! Ker dobro izobraženi ljudje dobro delajo, veliko zaslužijo in posredno preko davkov in drugih dajatev več prispevajo v proračune! Je pa ena resna težava: izobraženi in pametni državljani znajo biti težavni! Ker niso ovce in neprestano nadzorjujejo in preverjajo oblast. Postavljajo nerodna vprašanja in spravljajo oblastnike v zadrego. In tega nobena država ne mara. Samo, da pametne to dobro izpeljejo, one druge hočejo pa omejiti izobraževanje! Skratka, beda!
Tanja Bor: Verjetno smo edina država na svetu, kjer imajo zaposleni v javnem sektorju (tudi v znanosti in izobraževanju) privatna podjetja in zavode, preko katerih dodatno črpajo denar, namenjen znanosti. Tako so za svoje delo plačani (najmanj) dvakrat: prvič kot zaposleni v javnem sektorju, drugič kot lastniki privatniki. Če bi to prepovedali in zaprli pipce, bi bilo denarja za vse dovolj, dokler pa denar mečemo v obstoječ sistem, ga dejansko uničujemo, saj ta denar ne pride do uporabnikov - učencev, dijakov, študentov -, ampak gre v spodbujanje privatizacije, ki jo izvajajo zaposleni v javnem sektorju.
Žiga Zombi Brdnik: Tanja, obstajajo tudi dobre prakse tega, na primer na inštitutu Jožef Stefan, kjer spodbujajo, da znanstveniki odpirajo svoja podjetja. Uporabljajo lahko tudi inštitutove resurse, a potem dobivajo delno plačo v svojem podjetju in delno na inštitutu, odvisno, koliko za katero stran delajo, presežek pa gre v inštitut in projekte. Tako se spodbuja samoinciativnost ljudi, krepi pa tudi skupno dobro. Seveda obstajajo tudi slabi primeri, a te je treba omejit z učinkovitim nadzorom in prijaznim okoljem, ki izkoriščanja ne bo nagrajevalo. Če lahko politika nekaznovano krade denar, pa ne proizvede nič, zakaj bi ljudje potem delali za te politike, če lahko zase, a ne?
