Nevladne organizacije (NVO) so sestavni del organizirane civilne družbe in lahko zelo pozitivno pripomorejo k razvoju. Po definiciji Sveta Evrope so NVO prostovoljne samoupravne organizacije, ki pomenijo pomemben del sodelovanja, če se zavedajo družbene odgovornosti. V procesu odločanja lahko bistveno pomagajo s svojim znanjem in neodvisno strokovnostjo. Prav na področju okolja so NVO zelo pomemben akter sodelovanja. Po svoji naravi pa seveda NVO ne smejo biti namenjene poslovnim interesom.
V postopku pridobivanja Okoljevarstvenega soglasja (OVS) za predvideni projekt gradnje industrijskega obrata Magna Nukleus v Hočah pri Mariboru so kot stranski udeleženci vključene tudi NVO, kar deset jih je, ki imajo status društva in ki delujejo v javnem interesu na področju okolja. In seveda je tako tudi prav.
S kolegom Borisom Sovičem sva se kot nekdanja župana univerzitetnega mesta Maribor popolnoma dobrovoljno vključila v razpravo in iskanje rešitev, ki bi bile skladne s postopkom ter vsemi okoljevarstvenimi zahtevami. Opravila sva tudi pogovore s številnim poznavalci okoljske problematike in z nevladnimi organizacijami. Pri tem sva v pogovore vključevala tudi predstavnike vlade in nosilca nameravanega posega Magne Steyr. Tudi iz skupnega sestanka z NVO, ki se ga je dne 28. avgusta udeležilo kar šest od desetih tistih, ki so stranski udeleženci v postopku, sva razbrala vse pozitivne točke take neposredne razprave.
Koristni in konstruktivni v pogovoru z nevladnimi organizacijami
Ocenjujem, da so bili pogovori zelo razumni in koristni ter tudi konstruktivni v smislu končnih okoljevarstvenih rešitev. Do zdaj so iz teh pogovorov razvidni trije sklepi, ki so soglasni tudi z nosilcem vloge za okoljevarstveno soglasje:
– stalni digitalni nadzor okoljevarstvenih parametrov, ki bi ga neposredno lahko spremljali tudi predstavniki NVO in lokalne skupnosti,
– stalna skupina za spremljanje izvajanja investicije vse do pridobitve obratovalnega dovoljenja,
– zaradi razbremenitve s hrupom tudi železniška povezava s predvidenim obratom.
Prizadevanje
Nemški filozof Ulrich Pothast je leta 2011 izdal zelo zanimivo knjigo Svoboda in odgovornost (v izvirniku: Freiheit und Verantwortung). Njegova osnovna teza je, da se je ob vsej svobodi treba zavedati tudi odgovornosti. Odgovornosti ne le v politiki, ampak tudi v znanosti, religiji, gospodarstvu, medijih, pravu in seveda civilni družbi. Kaj razmišljata lokalna skupnost in širša regija, ki sta neposredno v primežu vseh udeležencev postopka, pa je očitno marsikomu zelo malo mar.
Zasl. prof. dr. Alojz Križman,
častni občan Maribora
––––––
Prispevek je mnenje avtorja